Franja

ozír (-a) m

1. riguardo; rispetto; precauzione, cautela; motivo:
ravnati brez ozirov comportarsi, agire senza alcun riguardo
iz zdravstvenih ozirov per motivi di salute
vzeti, jemati v ozir prendere in considerazione

2. (v adv. rabi izraža omejitev trditve):
v marsikaterem oziru in molte cose, sotto molti, sotto certi aspetti
v nobenem oziru niente affatto
v nekem oziru parzialmente, in parte
z ozirom na (glede na) quanto a, rispetto a, in base a, visto (che)
brez ozira na indipendentemente da, indifferentemente da, per quel che riguarda

Pacht, die, (-, -en) Recht zakup; (Pachtgeld) zakupnina; in Pacht geben dati v zakup; etwas in Pacht nehmen vzeti v zakup; etwas in Pacht haben imeti v zakupu

pagar [g/gu] po-, iz-plačati, povrniti, poravnati

pagar por anticipado vnaprej plačati
pagar al contado plačati v gotovini
pagar una deuda a plazos odplačevati (v obrokih)
pagar a la entrega plačati ob dobavi
pagar sus faltas pokoriti se za svoje grehe
pagar posteriormente naknadno plačati
pagar trabajando z delom (dolg) plačati
pagar la visita a alg. komu obisk vrniti
hacerse pagar dati se plačati; izplačati se (trud)
¡me la(s) pagarás (todas juntas)! to mi boš plačal!
¿cuánto paga? kakšna je cena?
¡Dios se lo pague! bog Vam poplačaj!
quien la hace la paga kot ti meni, tako jaz tebi
pagarse (de) vzljubiti, biti zavzet za, k srcu si vzeti; odškodovati se na (čem)

palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

¡palabra (de honor)! častna beseda!
palabra de matrimonio obljuba zakona
palabra picante zbadljivka
palabra de rey neprelomna beseda
hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
palabra por palabra dobesedno
bajo palabra (de honor) pod častno besedo
de palabra ustno
en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
sin palabra besedolomen, ki sne besedo
¡una palabra! slišite! poslušajte!
¡pase la palabra! zaradi mene!
coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
cumplir la palabra držati besedo
dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
sin decir palabra ne da bi besedo zinil
querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
no entiendo palabra niti besedice ne razumem
faltar a la palabra ne držati svoje besede
llevar la palabra (glavno) besedo imeti
V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
tener palabra imeti besedo
no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
no tener más que una palabra poštenjak biti
tomar la palabra besedo povzeti
tratar mal de palabra surovo nahruliti
usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
palabras mayores sramotilne besede, psovke
eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
hombre de dos palabras hinavec!
¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
no son más que palabras to so le prazne besede
tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti

papír (-ja) m

1. carta:
mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
zaviti v papir incartare
vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
pola, rizma papirja foglio, risma di carta
cigaretni papir cartina da sigarette
filtrirni papir cartina da filtro
fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
kolkovani papir carta bollata
papir za pivnike carta assorbente
pisarniški papir carta da scrivere
pisemski papir carta da lettere
risalni papir carta da disegno
toaletni papir carta igienica
biblijski papir carta bibbia
brezlesni papir carta senza legno
časopisni papir carta da giornale
izolirni papir carta isolante
japonski (svileni) papir carta di riso
konceptni papir carta da brutta copia
krep papir carta crespata
kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
milimetrski papir carta millimetrata
notni papir carta da musica
oljnati papir carta oleata
pavs papir carta lucida
recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
smirkov papir carta smerigliata
staniol papir carta stagnola
stekleni papir carta vetrata
svileni papir carta velina

2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

3. šport. peso minimosca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
papir vse prenese la carta si lascia scrivere
pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

parler² [parle] verbe intransitif govoriti (à, avec s); pogovarjati, pogovoriti se (de o); razpravljati (de o); figuré nagovoriti (à quelqu'un koga); zastaviti dobro besedo (pour quelqu'un za koga)

pour ainsi parler tako rekoč
sans parler de neglede na
c'est une façon, une manière de parler to se le tako reče, ni treba tega vzeti ali razumeti dobesedno
parler d'abondance govoriti nepripravljen
parler à bâtons rompus, en l'air tjavdan, brez zveze govoriti
parler à son bonnet govoriti samemu sebi
parler à cheval à quelqu'un zviška s kom govoriti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
parler au cœur de quelqu'un (figuré) iti komu k srcu
parler le cœur dans la main, à cœur ouvert čisto odkrito govoriti
parler en dormant govoriti v spanju
il fait beaucoup parler de lui mnogo se govori o njem
parler des grosses dents à quelqu'un govoriti s kom v grozečem tonu
parler une langue, français, anglais couramment, plusieurs langues govoriti (neki) jezik, francosko, angleško tekoče, več jezikov
parler français comme une vache espagnole lomiti francoščino
parler grec, hébreu, bas breton (figuré) govoriti nerazumljiv jezik
parler en maître govoriti z avtoriteto
parler métier, service, travail govoriti o strokovnih stvareh
parler du nez govoriti skozi nos
parler d'or pravo povedati, povedati lepe, izvrstne stvari
parler de la pluie et du beau temps govoriti o banalnih, nevažnih stvareh
parler musique, politique, littérature, affaire govoriti o glasbi, politiki, slovstvu, o poslovnih zadevah
parler à la radio govoriti na, po radiu
parler raison pametno govoriti
parler à un sourd, à un mur, aux rochers gluhim ušesom govoriti
si j'ose parler ainsi če smem tako reči
vous en parlez bien à votre aise vam je lahko govoriti
à qui croyez-vous parler? s kom pa mislite, da govorite?
trouver à qui parler naleteti na pravega, na živo nasprotovanje
cela ne vaut pas la peine d'en parler o tem se ne izplača govoriti
cela parle tout seul, de soi to je samoumevno
tu parles! in kako! seveda! mislim da!
(populaire) tu parles d'un idiot! kakšen tepec!
parlez-moi de ça! (familier) to bi bilo nekaj!
ne m'en parlez pas! ne govorite mi o tem, to le predobro vem
n'en parlons plus! ne govorimo več o tem, pustimo to!
quand on parle du loup on en voit la queue (proverbe) ti o volku, volk iz gozda

parole [parɔl] féminin beseda; govor; glas, ton; izrek; govorniška umetnost; pluriel prazne besede

sur parole na (častno) besedo
parole en l'air tjavdan rečena beseda
d'honneur častna beseda
parole d'honneur! ma parole d'honneur! moja častna beseda! prisegam!
parole facile spretnost v govorjenju
paroles magiques magične formule
belles paroles lepe besede, prazne fraze ali obljube
de grosses paroles surove besede, grobosti
bonnes (mauvaises) paroles (ne)prijazne besede
homme masculin de parole mož beseda
histoire féminin sans paroles zgodba brez besed
adresser la parole à quelqu'un nagovoriti koga
vous avez ma parole dajem vam svojo častno besedo
avoir la parole (parlement) imeti, dobiti besedo
avoir la parole facile z lahkoto se izražati
n'avoir qu'une parole ostati pri svoji besedi
il n'a aucune parole on ni mož beseda, nanj se ni zanesti
avoir deux paroles biti nezanesljiv
avoir la parole haute imeti prvo besedo
couper la parole à quelqu'un prekiniti koga v govoru
ne pas être court de paroles ne biti v zadregi za besede
dégager sa parole vzeti svojo besedo nazaj
dégager quelqu'un de sa parole odvezati koga od njegove besede
demander la parole (parlement) prositi za besedo
donner la parole à quelqu'un dati komu besedo
fausser sa parole prelomiti svojo besedo
manquer à sa parole ne držati svoje besede
passer la parole à quelqu'un povabiti koga, da govori
payer de paroles z besedami odpraviti, pitati; verbe intransitif širokoustiti se
se payer de paroles zadovoljiti se z besedami; slepo vse verjeti
perdre la parole izgubiti govor, onemeti
porter la parole imeti prvo besedo
prendre la parole začeti govoriti
rendre sa parole à quelqu'un odvezati koga od njegove besede
rentrer les paroles dans le corps, la gorge, le ventre vzeti nazaj, preklicati, kar smo rekli
reprendre, retirer sa parole preklicati svojo besedo; preklicati, kar smo rekli
retirer la parole à quelqu'un (parlement) odvzeti komu besedo
tenir sa parole držati (svojo) besedo
la parole est à M. X., à vous besedo ima g. X., imate Vi
sa parole vaut de l'or nanj se lahko zanesete
la parole est d'argent, le silence est d'or govoriti je srebro, molčati pa zlato

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk

parte f

1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...

2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat

3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani

5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni

6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele

7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del

8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

10. vojskujoča se stran

11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani

12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

13. glasba odlomek; glas

14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev

pártner partner (z with, v in, of)

brez pártnerja partnerless
aktiven (komplementaren, komanditen) pártner active (general, limited) partner
tihi pártner dormant (ali silent, sleeping) partner
vzeti koga za pártnerja to take someone into partnership

partnership [pá:tnəšip] samostalnik
družabništvo (in v)
družba, združenje, zadruga
ekonomija trgovska družba, delničarska družba
figurativno sodelovanje

ekonomija general (ali ordinary) partnership trgovska družba z neomejeno zavezo
ekonomija limited partnership trgovska družba z omejeno zavezo, komanditna družba
ekonomija sleeping partnership tiho družabništvo
deed of partnership družbeni dogovor
to enter into partnership with združiti se s kom
to take s.o. into partnership vzeti koga za družabnika

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

patrō¹ -āre -āvī -ātum „uspešno kaj prijeti (v roke vzeti)“, od tod storiti, narediti do konca, (do)končati, dovršiti, izvršiti, izvesti, dognati: Ca., Lucr., Eutr. idr., maluit patrati quam incepti facinoris reus esse T., cuncta, pessimum facinus S., promissa Ci., bellum S., T., Q., Vell., Fl., pacem L. skleniti, iusiurandum L. skleniti z(a)vezo s prisego (in drugimi obredi); od tod pater patratus L., Serv. (= patrātor izvršitelj, izvršnik) z(a)vezni oče, z(a)vezni svečenik, predstojnik fecijalov, ki je ob slovesnih obredih sklepal z(a)veze; v obscenem pomenu patrare (sc. coitum) spolno občevati, doseči spolni vrhunec: Porph., patrans ocellus Pers. pohotne oči.

pecho moški spol prsi, prsni koš; ženske prsi; figurativno čud, srce, duša, pogum

a pecho abierto odkrito(srčno)
hombre de pecho pogumen človek
dar el pecho a un niño dojiti otroka
estar a tomar el pecho piti pri materinih prsih (dojenček)
tomar a pecho(s) k srcu si vzeti
¡no lo tome tan a pecho! ne jemljite tega tako resno!
¡pecho al agua! le pogumno!
a lo hecho pecho kar je (storjeno), je (storjeno)
morir del pecho za sušico umreti
criar a los pechos dojiti (otroka), vzgajati
sacar el pecho napihovati se, bahati se
echarse a pechos a/c nekaj nase prevzeti; fam pohlepno izpiti

peč² [é] ženski spol (-i …) tehnika der Ofen (bobnasta vrtljiva Trommelofen, cevasta Röhrenofen, emajlirna Emaillierofen, fosfatirna Banderofen, globinska Tiefofen, jaškasta Schachtofen, kadna Wannenofen, kalilna Härteofen, koksarniška Koksofen, kontinuirna Durchlaufofen, kovaška Schmiedeofen, krožna Ringofen, mufelska Muffelofen, nizkojaškovna Niederschachtofen, obločna Lichtbogenofen, ognjiščna Herdofen, s talilniki Hafenofen, za nepretrgano žarjenje Durchzieh-Glühofen, za odcejanje Seigerofen, za predelavo pene Treibofen, za sušenje Darrofen, tempranje Temperofen, plamenska Flammofen, plinska kovaška Gasschmiedeofen, pokončna Turmofen, potisna Stoßofen, potisna žarilna [Durchschußofen] Durchschussofen, prekatna Kammerofen, rotacijska Drehrohrofen, sevalna Strahlungsofen, sončna Sonnenofen, steklarska Glasofen, steklarska talilna Glasschmelzofen, sušilna Trockenofen, talilna Umschmelzofen, Schmelzofen, tunelska Tunnelofen, uporovna Widerstandsofen, valjasta Tonnenofen, večnamenska Mehrzweckofen, zvonasta Glockenofen, Haubenofen, žarilna Brennofen, Glühofen)
vzeti iz peči ausschießen
sušiti v peči einbrennen

pečíca (-e) f dem. od peč

1. stufetta

2. fornello, forno:
vzeti pecivo iz pečice levare il dolce dal forno
mikrovalovna pečica forno a microonde

3. redko fornellino

pedazo moški spol kos; grižljaj

pedazo de animal, pedazo de bruto, pedazo de bárbaro (fig) govedo, teleban, surovina
el pedazo de mi alma (ali corazón), pedazo de mis entrañas moj ljubček, moj srček
pedazo de pan fig dobrodušen človek
por un pedazo de pan za smešno nizko ceno, zastonj
pedazo por pedazo kos za kosom
poner un pedazo a nekaj zakrpati
caerse a pedazos do smrti utrujen biti
hacer pedazos razkosati, uničiti; preprečiti (načrte)
hecho pedazos nadvoje, narazen
a pedazos, en pedazos v kosih
hacerse pedazos pop konec vzeti

pénétrer [-tre] verbe transitif prodreti, vdreti, prežeti; vstopiti (quelque chose v kaj); spoznati, spregledati (quelqu'un koga); doumeti; verbe intransitif prodreti, priti (jusqu'à do)

se pénétrer de quelque chose zelo si k srcu vzeti; globoko se prepričati o čem
pénétrer le cœur globoko ganiti srce
pénétrer les intentions de quelqu'un spregledati, spoznati namene kake osebe
je me suis pénétré de cette vérité globoko sem se prepričal o tej resnici
j'ai fini par pénétrer le sens de ses paroles končno sem doumel pomen njegovih besed

penna, stlat. pesna, ae, f (iz *pet-(s)-na; prim. skr. pátati leti, spušča se, pada, pátram perut, gr. πέτομαι letim, ποτή let, ποτάομαι prhutam, πτερόν perut, stvnem. federa = nem. Feder pero, sl. pero, perot, perut)

1. pero krilatih živali: Enn. ap. Varr., Pl., Ci., Lucr., Col., Plin. idr.; sinekdoha perut, perutnica večinoma v pl.: Enn., Pl., Plin. idr., pennas movere per aëra O., geminis secat aëra pennis Ci. (Arat.), aves pullos pennis fovent Ci., pennas vertere Pr. odleteti; pren.: pennas alicui incīdere Ci. ep. prirezati komu peruti = vzeti komu polet, decisis humilis pennis H. z obrezanimi perutnicami = z neuresničenimi upi, z upi, ki so splavali po vodi, pennas extendere nido H. peruti razprostreti, vzleteti (vzletati) (o mladih ptičih); pren. o posameznikih, ki so se z zaslugami in vrlinami povzdignili nad svoj nizki stan; sg. kolekt. = peruti: pennā fugiunt trepidante columbae O.; meton.
a) (le v sg.) letanje, (po)let: Pr. idr., nunc pennā, nunc ore notas date O. (prim. ōscen), celeritate pennae vitant necem Ph.
b) pesn. = ptič, ptica: pennā velocior evolat Sil., certae pennae Val. Fl. vedežne (preroške) ptice.

2. occ.
a) (v pl.) peresa pri puščici, s katerimi puščica ohranja smer: per iugulum pennis tenus acta sagitta O.; meton. puščica: Val. Fl., traiectus pennā (nekatere izdaje pinnā), tempora cantat olor O.
b) pero za pisanje: Isid.

Opomba: Inačica: pinna, gl. pinna.

per prep.

1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah

2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta

5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin

6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo

11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati

17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno