Franja

fouille [fuj] féminin izkop, izkopavanje, kopánje; figuré preiskovanje, preiskava, prebrskanje

fouille des bagages, des poches preiskava prtljage, žepov
fouille à corps, à domicile telesna, bišna preiskava
fouilles de Pompéi izkopavanje Pompejev
faire la fouille de tous les suspects preiskati vse sumljive osebe

fouiller [fuje] verbe transitif iz-, raz-kopati; preiskati, prebrskati; verbe intransitif kopati, riti; brskati, stikati (dans quelque chose po čem); minéralogie, mines iskati rudo; poizvedovati

fouiller l'emplacement d'un temple romain odkopavati kraj rimskega svetišča
fouiller dans sa poche brskati po svojem žepu
tu peux te fouiller! (familier) lahko se pod nosom obrišeš za to! boš dolgo čakal na to!
fouiller la terre brskati, riti po zemlji
fouiller un quartier preiskati (mestno) četrt
fouiller la chambre prebrskati, preiskati sobo
fouiller quelqu'un preiskati koga, pregledati njegovo obleko, žepe
fouiller tous les suspects preiskati vse sumljive osebe
fouiller dans ses souvenirs brskati, iskati po svojih spominih

four¹ [f:ɔ] štetje pridevnik
štiri

to be four biti štiri leta star
botanika four o'clock Mirabilis jalapa
within the four seas v Veliki Britaniji
arhaično to the four winds v vse smeri
four corners of (the) earth najoddaljenejša točka sveta

frais² [frɛ] masculin pluriel stroški, izdatki; pristojbine

à frais communs na skupne stroške
à grands frais z velikimi stroški
à peu de frais z majhnimi stroški, poceni
à nos frais na naše stroške
aux frais de mon père na stroške mojega očeta
aux frais de la princesse (populaire), de l'Etat na državne stroške
y compris les frais skupaj z vsemi stroški
exempt de frais, sans frais brez stroškov
frais d'achat, d'acquisition nabavni stroški
frais accessoires, divers postranski, razni stroški
frais d'administration upravni stroški
frais de chauffage, d'éclairage, de construction, de déménagement stroški za kurjavo, razsvetljavo, za gradnjo, za selitev
frais de déplacement potni stroški
frais d'entretien vzdrževalni stroški
frais d'expédition odpravni stroški (za pošiljatev)
frais d'exploitation, d'opération obratovalni stroški
frais de fabrication, de publicité stroškt za izdelavo, za reklamo
frais d'impression tiskarski stroški
frais de remboursement pristojbine za povzetje
frais de subsistance življenjski stroški
frais de transport prevoznina
frais de voyage potni stroški
compte masculin de frais (ob)račun stroškov, stroškovnik
faux frais stranski, nepredvideni stroški
menus frais mali izdatki
réduction féminin des frais zmanjšanje stroškov
total masculin des frais encourus skupni stroški
tous frais faits po odbitku vseh stroškov
condamner quelqu'un aux frais (juridique) obsoditi koga na poravnavo stroškov
entraîner des frais povzročati stroške, biti povezan s stroški
en être pour ses frais ničesar ne dobiti za stroške, ki smo jih imeli
faire, supporter les frais de quelque chose plačati, poravnati stroške za kaj
faire les frais de la conversation voditi pogovor, biti glavni besednik
faire ses frais priti na svoj račun (tudi figuré)
faire, occasionner des frais povzročiti stroške
faire face aux frais plačati, poravnati stroške
intervenir dans les frais prevzeti del stroškov
se mettre en frais pour quelqu'un stroške si delati, si nakopati za koga; zelo se truditi
se mettre en frais d'amabilités biti nad vse ljubezniv
rembourser les frais povrniti stroške

frana f

1. plaz (zemeljski, kamniti)

2. pren. polom, propad:
frana elettorale volilni polom
frana economica gospodarski polom
essere una frana biti nesposoben, vse narediti narobe:
il centravanti oggi è stato una frana centerfor je bil danes živa polomija

frapper [frape] verbe transitif udariti (au visage v obraz, du poing s pestjo); tipkati; zabiti (žebelj); kovati (novce); iznenaditi, presenetiti, osupiti, vtis napraviti, prizadeti, pretresti, prestrašiti, frapirati

frapper le sol du pied udarjati z nogo ob tla
frapper les vitres udarjati ob šipe (dež)
frapper de glace ohladiti z ledom
frapper à terre zrušiti, pobiti na tla; verbe intransitif (po)trkati (à la porte na vrata)
frapper à toutes les portes (figuré) obrniti sa na vse, ki bi mogli pomagati, vse poskusiti
frapper à la bonne porte (figuré) obrniti se na pravi naslov, na osebo, ki nam lahko ustreže
frapper à la tête (figuré) kaznovati vodje upora
frapper à coups de poignard zabosti (z bodalom)
frapper sur les touches udarjati na tipke
frapper des mains, dans ses mains ploskati
frapper en nullité proglasiti za neveljavno
l'horloge vient de frapper (le coup de) la demie ura je pravkar bila pol
frapper un grand coup napraviti energičen sklep
frapper de stupeur quelqu'un osupiti koga
frapper quelqu'un de crainte, d'étonnement prestrašiti, osupiti koga
frapper un coup décisif (figuré) zadati odločilen udarec
se frapper tolči se (la poitrine po prsih)
ne te frappe pas! ne razburjaj se!
se frapper (familier) skrbi si delati, vznemirjati se

fráza phrase; idiom; idiomatic expression

obrabljena fráza hackneyed (ali commonplace ali trite) phrase, cliché, truism
lepa fráza a well-turned phrase
posrečena fráza felicitous expression
prazna fráza fine-sounding (ali empty) talk, mere words pl
vse to so prazne fráze it is all hot air, pogovorno waffle
uporabljati visoko doneče fráze to use fine-sounding phrases, to be a phrasemaker (ali phrasemonger, pogovorno waffler), humoristično to favour a sesquipedalian (ali Johnsonian) style, pogovorno to talk as if one has swallowed a dictionary

fredaine [frədɛn] féminin mladostna (manjša) objestnost, neumno dejanje, neumnost, norost

il a fait des fredaines toute sa vie vse svoje življenje je počenjal neumnosti

frivolité [-lite] féminin frivolnost, neresnost, lahkomiselnost; ničevost; pluriel igračke, malovredni majhni predmeti

la frivolité de cet homme dépasse les bornes neresnost tega človeka presega vse meje

fronte

A) f

1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!

4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

B) m

1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam

2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta

3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta

fulmen -inis, n (iz *fulg-men ali *fulg-smen: fulgēre)

1. strela, gromska strela, tresk: ni fulminis icti conciderunt Ci., fulmine percussus est Ci., fulmina emittere Ci. ali mittere, iactare O. ali spargere in terras O. ali torquere V. ali quassare Ph. (vse o Jupitru), fulmen cadit, decidit Ci., f. transit per saxa Lucr., cur numquam caelo iacit … puro Iuppiter in terras fulmen … ? Lucr., fulmina volant Lucr., falarica venit fulminis acta modo V. hitro kakor gromska strela, minister fulminis H. (o Jupitrovem orlu), fulmina … sic undique micabant, ut … L., inevitabile f. O., fictile O. glinena, tacitum Lucan., brez groma, incerta fulmina Lucan. za katere se ne ve, kam bodo udarile; konkr.: non enim te puto esse cum qui Iovi fulmen fabricatos esse Cyclopas in Aetna putes Ci.

2. sinekdoha blisk: ea lex inter fulmina et tonitrua ferebatur Ci., tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat Ci., praesagi fulminis ignes V., praesaga fulmina Val. Fl., fulmina micantia O.; pesn.: fulmen ab ore venit O. ognjen puh.

3. metaf.
a) udarec = nesreča: contemnere fulmina fortunae Ci., quae duo fulmina domum meam … perculerint, non ignorare vos Quirites arbitror L., tuo de fulmine partem deme O. (o Avgustu), tanti fulminis metus Q., fulminibus me … iubes tantaeque ruinae … praestare caput? Lucan., fulmen Romanis destinatum Saguntino igne conflatur Fl., fulmina fati Amm.; occ. uničevalna sila (moč): fulmen habent in dentibus (apri) O., f. verborum Ci., eloquentiae Q., linguae Sil., fulmina Ciceronis (= Ciceronis eloquentiae) Col.
b) v pl. bliski = iskrost oči: tune illa viri … fulmina pertuleris? Sil. bliskave oči, fulmina oculorum tuorum ferre non possum Aur.

4. meton. (o osebah) nepremagljiv (vojni) junak, opora: cum duo fulmina nostri imperii L. et Cu. Scipiones occidissent Ci., Scipiadās, belli fulmen Lucr., duo fulmina belli V., fulmen Carthaginis (= Hannibal) Sil., fulmina illa bellorum Amm.

fūmus -ī, m (prim. gr. θύω kadim, žrtvujem, θύελλα vihra, θύος kadilo, ϑυμός duša, ϑυμιάω kadim, lat. bēstia, februus, fētor, fimus, fūlīgō, suf-fiō, sl. dim)

1. dim, čad, sopuh, para, sopara: Ter., Vitr., Ap. idr. pernas in fumo suspendito Ca., ibi hominem ingenuum fumo excruciatum semivivum reliquit Ci., robora ceu fumum mittunt Lucr., stuppa vomens tardum fumum V., fumi volumina O. vrtinci dima, (cortex) amphorae fumum bibere institutae H., fumo inveteratum vinum Plin.; dim kot znamenje: significatione per castella fumo factā C., ut fumo atque ignibus significabatur C., fumo dare signum L., fumo significare (z ACI) L.; s subjektnim gen.: ganearum f. Ci., f. turis O.; v pl.: fumi incendiorum procul videbantur C., quae (terra) tenuem exhalat nebulam fumosque volucrīs V. vzdigujoče se hlape, tura odorant aëra fumis O. z oblački dima, exiguis ardescunt sulfura fumis O.; metaf.: omne verterat in fumum et cinerem H. vse je bil spremenil v dim in pepel = vse je bil zapravil, non fumum ex fulgore, sed ex fumo dare lucem cogitat H. ne dim iz plamena, iz dima svetloba mu vre; preg.: semper … flamma fumo est proxuma: fumo comburi nil potest, flammā potest Pl. kjer je dim, tam je vselej tudi ogenj, vendere fumos (fumum) Mart., Ap., Lamp. dim prodajati = ustiti se, s prazno žlico, s praznimi obeti pitati, tako tudi: alicui vendere aliquid per fumum ali fumis in fumum vendere de aliquo Lamp. komu dajati o čem prazne obljube, ire de fumo ad flammam ali (tradi) de fumo in flammam Amm. iz dima v ogenj = „z dežja pod kap“; šalj. dvoumno: Vah! oculi dolent. Quor? Quia fumus molestus est Pl. dim in (pren.) neumno blebetanje.

2. meton.: fumi Massiliae Mart. v dimu (dimnici) hranjeno masilsko vino.

fundō² -ere, fūdī, fūsum (prim gr. χέω [iz *χεƑω]) lijem, χοή in χύσις liv, lat. fūtis, fūtilis; menda sodita sem tudi con-fūto in ef-fūtiō)

I.

1. (o tekočinah) liti, izliti, preliti, vliti, zliti: sucum Lucr., humi merum V. škropiti, purum inter cornua vinum O., lacrimas (točiti) V., L., O. ali fletūs O., fundit Anigros aquas O., f. cruorem O., sanguinem Ci., V., O., Cu., (zevg.) vocem ali vitam cum sanguine V., O. s prelito krvjo prenehati govoriti, dušo izdihniti, f. glandes Auct. b. Afr., aera V. ali aes Plin., Iust. ali vitrum Plin. liti, topiti, taliti; z meton. obj.: duo carchesia Baccho humi f. V. (dve pitni posodi) = tekočino iz dveh pitnih posod), pateram vaccae media inter cornua f. V., Theodorus Sami ipse se ex aere fudit Plin. se je ulil (zlil), cum eius (statuae) membra fudentur Q., fusis omnibus membris Q. Na vprašanje odkod? z abl.: vina pateris V., vina patera in aras O., laticem urnis O., hanc (aquae vim) locis superioribus in Caesaris partem Auct. b. Alx.; s praep.: f. sanguinem e patera Ci., novum liquorem de patera H. Med. liti (intr.), teči, pretakati se, izlivati se, ulivati se (lat. pt. pf. se sloveni večinoma s pt. pr.): funditur ater ubique cruor V., cruor fusus O., sanguis in corporibus fusus Ci., nimbi funduntur ab aethere O., ingentibus procellis fusus imber L. ulivši se, Strymon funditur in sex lacus Plin.; refl. f. se razpliniti (razbliniti) se: litterā fundente se Plin.

2. meton.
a) namočiti, omočiti: tempora multo mero Tib.
b) (kot medic. t. t.) f. aliquem drisko povzročiti komu, dristiti: si compresserit aliquem morbus aut fuderit Cels. —

II. metaf. (o netekočih stvareh)

1. iztres(a)ti, izsuti, sipati, metati, lučati, (za)degati = zagnati: picem reliquasque res, quibus ignis excitari potest, fundebant C. so sipali, f. segetem in Tiberim L., nuces fusae (namreč v reko) L., f. odores in pectora O., fundunt simul undique tela V., f. sagittam Sil., rapa funditur Plin.

2. occ.
a) roditi, poroditi, obroditi: quem (Mercurium) candida Maia … fudit V., fudit equum magno tellus percussa tridenti V., tellus hederas fundet V., f. nictum V., quae (terra) … fundit frugem Ci., illa (ova) fetum fundunt Ci., animal prope certo tempore fudit omne Lucr., cunabula tibi flores fundent V., okrog tvoje zibelke bodo cvetlice rastle, Africa asinorum … multitudinem fundit Plin., cum centesimo Leontini campi fundunt Plin., f. infuntem, geminos infantes Hier.
b) izli(va)ti, razli(va)ti, širiti, razširiti, razprostreti: lumine adempto animam moribundo corpore fudit Lucr. je (izlil =) izdihnil dušo, visus Iuli fundere lumen apex V., fronde fundet virgulta et umbras (arbor) V., navis … latius fundere incendium coepit Cu., f. comas Lucan., Cicero hanc famam latius fudit Q., fundere, quae naturā contracta sunt Q.; pesn.: habenas fluviorum f. Val. Fl. rekam popustiti brzde; refl.: qua se plena per insertas fundebat luna fenestras V. se je mesečina ulivala, agmina se fundunt portis V. ali fundunt se carcere … equi Val. Fl. se usujejo; o govoru in govorniku: ipsa … se cum gestu fundit oratio Ci., tum se latius fundet orator Ci.; med.: ne (vitis) in omnes partes nimia fundatur Ci. da se preveč ne razplete, da ne gre preveč v vilice, da ne gre preveč na vse strani, da se preveč ne razveji, utrumque eorum fundi quodammodo et quasi dilatari putant Ci., semper ex eo, quod … latissime funditur, tota res appellatur Ci., homines fusi per agros vagantur Ci. se razkropljeni, raztreseni klatijo, apes circum lilia funduntur V. se usipljejo, folia circum funduntur V., a vertice flamma funditur V., flamma fusa e capite L.
c) (sovražnike v vojni) razkropiti, razpršiti, poraziti, potolči, premagati: Hirtius hostes fudit Ci., f. hostium copias Ci., C., sat funera fusi vidimus V. kot premaganci, hostes de iugis f. L.; meton. o vojskovodji: quo proelio Mardonius (= Mardonii exercitus) fusus est N. Pogosto v aliter. zvezi s fugare (gl. fugō): copiae fusae fugataeque sunt N., ut Parthos fugaret ac funderet Vell.; v raznih različicah brez aliter., npr.: hostium exercitum caesum fusumque cognovi Ci., omnibus hostium copiis fusis armisque exutis C., fusus pulsusque L., prima nos fundere sternereque T. Med.: fugā fundi L. razkropiti se na begu.
č) izustiti (glas, glasove idr.) od sebe dati, glasiti, (iz)govoriti, iznebiti se besed(e), (besedo, besede) bruhati: mera mendacia Pl., inanes sonos, physicorum oracula, versūs … ex tempore Ci. sipati, verba Ci., O., vox funditur Ci., f. haec dicta, talia, has ore loquelas, preces pectore ab imo V., opprobria rustica, opes H., verba in auras, convicia in aliquem O., voces Sil., preces Ap., Eccl., carmen Ci. spesniti, diras preces T. grozne (za)kletve, iras inanes Val. Fl.
d) (po)tratiti: tu verba fundis hic, sapientia? Ter., incassum fusi labores V. zastonjski trud.
f) na (ob) tla vreči, — treščiti, podreti, zlekniti: nec prius abstitit, quam septem ingentia victor corpora fundat humi V., dicitur (Ascanius) manu fudisse Numanum V., hunc ego … ingenti resupinum pondere fudi O. duos diverso vulnere fudit O., Steropen quod fuderat arcu Val. Fl.; v pass.: corpora ferro fusa iacebant V. — Od tod adj. pt. pf. fūsus 3, adv. -ē

I. lijoč (kot medic. t. t.), ki ima drisko, dristav: alvus fusior Cels. —

II. metaf.

1.
a) o krajih, zraku = razširjen, (na) daleč se razprostirajoč (raztezajoč), prostran: partem fusi monstrantur in omnem ingentem campi V. non fusior ulli terra fuit domino Lucan., aër fusus et extenuatus sublime fertur Ci.
b) o telesu: širok = močan: sunt fusa et candida corpora (Gallorum) L.; o roki: eadem (manus) fusius paulo in diversum resolvitur Q. širše.

2. zleknjen, ležeč: (Cerberus) fusus humi V., corpora fusa per herbam V., fusus in herba, in pellibus ursae O., fusa membra toro O., fusae per colla coronae O.

3. prosto se spuščajoč, padajoč, o laseh tudi razpleten, razpuščen, prost: crines V., fusus in pectore barbam (gr. acc.) V. s prosto na prsi se spuščajočo brado, togae fusae Suet. preohlapne (naspr. restrictae pretesne).

4. (o govoru) obširen, raztegnjen, dolgovezen, gostobeseden, neprisiljen: genus orationis fusum atque tractum Ci., genus sermonis … non fusum ac profluens, sed … Ci., materia abundantior atque ultra quam oportet fusa Q., constricta in latius fusa narratio Q., poëma initio fusum Q., fusi numeri Q., lingua Graeca prolixior fusiorque quam nostra Gell., multa quidem dici quamvis fuse lateque possint Ci., fuse lateque dicendi facultas Ci., quae fuse olim disputabantur ac libere, ea nunc articulatim distincteque dicuntur Ci., haec uberius disputantur et fusius Ci., fusius et ornatius rem exponere Q.; metaf. (o piscu, govorniku): fusus Herodotus Q., magis fusus Aeschines Q., in locis ac descriptionibus fusi ac fluentes sumus Q.

fūnis -is, m pri Lucr. f. (najbrž sor. z gr. ϑῶμι(γ)ξ vrv(ca), motvoz, trak; prim. fīlum)

1. vrv, konopec (vož, f, vože): Cat., Vitr., Sen. ph., Plin., Q., Iuv., Eutr. idr. alii conantur signum rapere ad se funibus Ci., adductaque funibus arbor corruit O., f. ancorarius C. sidrna vrv, solvitur herboso religatus ab agerre funis O. držalna vrv, litore funem deripere iubet V., naves funibus prosiluere suis V., per extentum funem ire H. plesati po napeti vrvi.

2. preg.
a) v podobi, vzeti od motovila: currente retro funis eat rota H. (če je breme pretežko, se motovilo delavcu izmakne in vrv leze nazaj).
b) v podobi, vzeti od živali ob povodcu: (pecunia) tortum digna sequi potius quam ducere funem H. da se raje pusti voditi, kakor pa da vodi = da služi, kakor pa da zapoveduje.
c) funem reducere Pers. vrv nazaj potegniti = svojo besedo preklicati, misel menjati.
č) ex incomprehensibili parvitate arenae funem efficere Col. kaj nemogočega storiti.
d) funem in diversa distendere Tert. prerešetavati (razpravljati) kaj na vse strani.

fuō fore fuī (stlat. fūvī), futūrus (prim. osk. [iz debla fu-] fust = erit in fuerit, fufans = erant, fusíd = foret, esset, fuid = fuerit (cj. pf. act.), umbr. [iz debla fu-] fust = erit, fuerit, furent = erunt, futu = esto, gr. [iz debla φυ-] φύω [*φύ-jω iz *bhu-jō] rodim, gr. φύομαι rodim se, nastanem, postanem, rastem, pf. πέ-φυ-κα, φῦμα rastlina, φύσις nastajanje, narava, φῦλον rod).

I. Perfektove obl. in pf. fut. act. futūrus 3 dopolnjujejo glag. esse (gl. sum in prim. glede na razmerje med debloma fu- in es-) Pt. fut. futūrus 3 kot adj. = bodoč, prihodnji (naspr. praesens): tempus Ci., O., res (sg.), malum, utilitas, histrio Ci., signa rerum futurarum Ci., iam futurus rusticus H., villicus Col., casus, socer O., mors O. preteča. Kot subst.

1. futūrum -ī, n bodočnost, prihodnost: in futurum videre L., ignarus facti futurique L., haud ignara futuri V. ki dobro pozna prihodnost, securus futuri O. ne meneč se (brez skrbi) za bodočnost, (naspr.) sollicitus futuri Sen. ph., inque futurum pone metūs O. za prihodnji čas; pogosto pl. futūra -ōrum, n prihodnje reči, prihodnost, bodočnost (naspr. praesentia, instantia): futura prospicere Ci., futura scire O., mallem nescisse futura O., inde futurorum certi … intrant Sicaniam O. poučeni o prihodnosti.

2. futurī -ōrum, m (sc. homines) potomci, potomstvo, poznejši rodovi: ne sim spernenda futuris O.

II. Inf. pr. fore (iz *fu-se, *fu-re) se zlasti v klas. dobi uporablja kot nadomestilo za inf. fut. futūrum (-am -um) esse, futūrōs (-ās -a) esse: nonnulli etiam Caesari renuntiabant, … non fore dicto audientes milites neque propter timorem signa laturos C., abunde magna praesidia nobis in nostra amicitia fore S.; poseb. za izrazi upanja, zanašanja, priseganja: spero aeternam inter nos gratiam fore Ter., cunctisque meum laetabile factum dis fore confido O., iurant sic fore O.; zlasti v zvezi fore ut(i): video te velle in caelum migrare et spero fore, ut contingat id nobis Ci., magnamque in spem veniebat … fore, uti (Ariovistus) pertinacia desisteret C. Tudi za drugimi izrazi: clamabant fore, ut ulciscerentur Ci., non eram nescius fore, ut hic noster labor in varias reprehensiones incurreret Ci., (Ptolemaeus Othoni) persuaserat fore, ut in imperium adscisceretur T. V zvezi z abl. ali gen.: quid fore te credas O. da se zgodi s teboj, iuro omne illius fore O. da bodi vse njegovo. Fore (nam. futurum itd. esse) mora stati v zvezi z deležniki, kadar izraža trajno dejanje v prihodnosti: dico me satis adeptum fore, si nullum in me periculum redundarit Ci., debellatumque mox fore, si adniti paulum voluissent, rebantur (Carthaginienses) L., milites sub pellibus habendos fore L. da jih bo treba držati (imeti) … (habendos esse = da jih je treba [zdaj] imeti … ), laetus, … in illis potissimum angustiis decernendum fore Cu.

III. Cj. impf. forem -ēs -et -ent (iz *fu-sem, *fu-rem itd.) bil bi: vellem, haec vana forent S., gavisa est nomine mater, quod commune foret O., ceu cetera nusquam bella forent V.; zlasti pri participih in v kondicionalnih stavkih: dicit se … venisse quaesitum ab eo, pacem an bellum agitaturus foret S., quod idem sentienti suos sensus aperturi forent N., diutius, quam lege praefinitum foret N., quasi debellatum foret, pergere Cremonam … deposcunt T., credi posset Latonia, si non foret arcus aureus ille O., Tudi v plpf.: impulsu moenia … mota forent O. nisi isset in auras, non exempta foret poenae O.

IV. Druge (starinske in večinoma pesniške) obl. tega glag. so še:

1. cj. pr. fuam (= sim): metuo magis, ne Phoenix tuis factis fuam Pl.; fuās (= sis): L. Andr. ap. Non., amor, mihi amicus ne fuas umquam Pl.; fuat (= sit): Enn. ap. Gell., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Carmen vetus ap. L., Fr., Tros Rutulusve fuat, nullo discrimine habebo V.; fuant (= sint): cave tibi ducenti nummi dividiae fuant Pl.

2. pf. fūvī (fūī) in iz njegovega debla (fū-) izpeljane obl. fūverim, fūveram, fūvissem, fūverō: najstarejši predklas. pesniki, nós sumu' Rómaní, qui fū́vimus (po drugih: fūimus) ánte Rudíni Enn. ap. Ci.

Opomba: Isto deblo fu- najdemo še:

1. v glag. fīō (iz *fu-iō), fierī; gl. fio.

2. s prehodom ustnika f v b v zlogih ba in b, bi, bu, s katerimi se tvori ind. impf. in tudi fut. nekaterih glag.: lauda-ba-m, mone-ba-m, lauda-ba-r, mone-ba-r itd.; aie-ba-m, fie-ba-m, i-ba-m, vole-ba-m, nole-ba-m, qui-ba-m, nequi-ba-t, lauda-b-o (iz *lauda-fu-i-o, lauda-b-jo), -bi-s, -bi-t itd., lauda-bu-nt, lauda-b-or itd., mone-b-o, mone-b-or; nadalje v adj. končnicah -bu-ndus (iz *-fu-undus) in -bilis (iz *-fu-ilis), npr.: lauda-bundus, vaga-bundus, mori-bundus, ama-bilis, lauda-bilis.

fur [für] masculin

au fur et à mesure v istem času, sproti, v istem sorazmerju; v isti meri, ustrezno
tout ce qu'il apprend, il l'oublie au fur et à mesure vse, česar se nauči, sproti pozabi
la lumière devenait de plus en plus vive au fur et à mesure qu'il avançait dans le couloir svetloba je postajala tem močnejša, čim bolj je stopal naprej po hodniku
dépenser son argent au fur et à mesure de ses besoins potrošiti svoj denar ustrezno svojim potrebam, sproti s svojimi potrebami

galaksija samostalnik
1. (nebesno telo) ▸ galaxisGradili so vse večje teleskope, s katerimi pa so preučevali predvsem šibke zvezde in oddaljene galaksije. ▸ Egyre nagyobb távcsöveket építettek, de ezeket elsősorban halvány csillagok és távoli galaxisok tanulmányozására használták.
Povezane iztočnice: eliptična galaksija

2. izraža poudarek (velika skupina) ▸ univerzum, galaxis
To je bilo obdobje ameriške zgodovine, v katerem je obstajala galaksija mož, ki so z govorniškimi sposobnostmi pritegovali množice. ▸ Ez volt az amerikai történelemnek az a korszaka, amikor egy univerzumra való olyan férfi volt, aki szónoki képességeivel tömegeket vonzott.
Ta kraj je pravcata galaksija gozdnih ptic in plenilcev, ki jih preganjajo. ▸ Ez a hely valódi univerzuma az erdei madaraknak és az őket üldöző ragadozóknak.

Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.

gant [gɑ̃] masculin rokavica

une paire de gants par rokavic
gant de boxe, de caoutchouc, fourré, en peau (de daim), protecteur, tricoté, de toilette boksarska, gumijasta, podložena, kožnata (iz jelenovine), zaščitna, pletena, toaletna (za umivanje) rokavica
aller comme un gant biti kot vlit
cette robe te va comme un gant ta obleka je na tebi kot vlita
jeter le gant pozvati na dvoboj, izzvati
mettre, retirer ses gants obleči, sleči nogavice
relever le gant sprejeti izzivanje (dvoboj)
mettre, prendre des gants avec quelqu'un (figuré) koga z rokavicami prijeti, obzirno z njim ravnati
sans prendre des gants (figuré) brez rokavic, odkrito
se donner des gants pripisovati si uspeh ali zaslugo za kaj
retourner quelqu'un comme un gant obračati koga kot rokavico, vse lahko s kom napraviti, koga lahko o popolnoma nasprotnem prepričati
il est souple comme un gant (figuré) lahko ga okoli prstov oviješ

garni, e [garni] adjectif opremljen s pohištvom; oblazinjen, okrašen; gost (lasje); obložen, z (mesno, zelenjavno) prilogo (prikuho)

assiette féminin garnie narezek
chevelure féminin bien garnie gosti lasje
choucroute féminin garnie kislo zelje s slanino ali klobasico
hôtel masculin garni penzion, dom za tujce
plat masculin garni de bœuf govedina s prilogo
avoir la bouche bien garnie (familier) imeti lepe in še vse zobe
avoir un portefeuille bien garni imeti z denarjem natrpano listnico