Franja

dahníti souffler, exhaler

dahniti v, na kaj souffler sur, faire de la buée sur

dajanj|e srednji spol (-a …) das Geben; denarja/darov, krvi: das Spenden, die Spende; zdravil: die Darreichung/ Verabreichung; navodil, pooblastil: das Erteilen, die Erteilung
dajanje garancije die Bürgschaftsvergabe
dajanje izvedenskega mnenja die Begutachtung
dajanje kisika die Sauerstoffbeatmung
dajanje krvi die Blutspende
dajanje na razpolago die Zurverfügungstellung
dajanje navodil die Anweisung/Instruktion
dajanje podatkov die Offenlegung
dajanje potuhe die Vorschubleistung
dajanje predlogov die Antragstellung
dajanje prednosti die Bevorrechtigung/Begünstigung
dajanje prednosti enemu upniku pravo die Gläubigerbegünstigung
dajanje prve pomoči die Erste-Hilfe-Leistung
dajanje smisla die Sinngebung
dajanje v promet das Inverkehrbringen
prepoved dajanja informacij die Informationssperre
pravo dolžnost dajanja informacij/podatkov die Offenlegungspflicht/Auskunftspflicht
pravo pravica zavrnitve dajanja podatkov das Auskunftsverweigerungsrecht

dajat|ev¹ ženski spol (-ve …) pravo die Leistung; -leistung (denarna Geldleistung, nasprotna Gegenleistung, stranska Nebenleistung)
dajatev v naravi Naturalleistung, Leistung in Naturalien
dajatev v stvareh Sachleistung
dajatev zavarovalnice Versicherungsleistung
socialne dajatve pomoči ipd.: soziale Leistungen/Sozialleistungen
kraj dajatve der Leistungsort
vrsta dajatve die Leistungsart
upravičen do dajatve leistungsberechtigt

dajátev impôt moški spol , taxe ženski spol , droits moški spol množine , prestation ženski spol

dajatev v denarju prestation ženski spol (ali paiement moški spol) en argent (ali en espèces)
dajatev v naturalijah prestation ženski spol (ali paiement moški spol) en nature

dajátev (-tve) f tributo; pren. contributo:
denarne dajatve tributi in denaro
dajatve v naturalijah tributi in natura
davčne dajatve imposte, tasse

dajáti to give; (sadove) to yield, to produce, to bear; (doprinesti) to contribute

kaj se daje v gledališču? what is on (at the theatre)?
dajáti duška svoji jezi to give vent to one's anger
dajáti račun o to render account of, to answer for
dajáti takt to beat time
dajáti vsakemu, kar mu gre to give everybody his due
dajáti si truda to take pains
dajáti se (prepirati se) to quarrel, to dispute, (biti se) to fight

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente

daktil samostalnik
pesništvo (stopica) ▸ daktilus [versláb] Daktil je metrična enota (stopica), pri kateri poudarjenemu zlogu sledita dva nepoudarjena, kot v besedi "deklica". ▸ A daktilus az időmértékes verselésben használt versláb, amely egy hosszú és két rövid szótagból áll, mint például a „bóbita” szó.

dalajlama samostalnik
(budistični duhovni vodja) ▸ dalai láma

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

dálj f inv. knjiž. (daljava) lontananza;
razšli so se v šir in dalj e si dispersero per ogni dove

dálja daljáva distance; stretch (of a road); remoteness; farness

v dálji in the distance

dálja, daljáva lointain moški spol , distance ženski spol

v daljavi au loin, dans le lointain

dàlja (-e) f

1. (daljava) lontananza; pren. spazio:
v dalji in lontananza, lontano

2. (razdalja) distanza

daljav|a ženski spol (-e …) die Ferne; šport die Weite (rekordna die Rekordweite)
iz daljave aus der Ferne/von fernher; aus weiter Entfernung
pri reševanju: Fern- (lociranje die Fernortung, iskanje die Fernsuche, die Fernerkundung)
na daljavo über weite Entfernungen
v daljavi/daljavo in der Ferne/in die Ferne
v daljavah in weiter Ferne
odmikati se v daljavo in die Ferne rücken
strel iz daljave der [Fernschuß] Fernschuss
očala za daljavo die Fernbrille
poroka na daljavo pravo die Ferntrauung
posel na daljavo der Distanzkauf
šport skok v daljavo der Weitsprung
šport skakalec v daljavo der Weitspringer
učinkovanje na daljavo die Fernwirkung

daljáva distancia f ; lejanía f ; lontananza f

iz daljave a distancia, de(sde) lejos
v daljavi en lontananza, a lo lejos

daljína length; range

skok v daljíno šport long jump, long leap

daljína (-e) f (daljava) lontananza; lunghezza:
šport. skok v daljino salto in lungo

daljinsk|i (-a, -o) Fern- (dostop tehnika der Fernzugriff, posnetek die Fernaufnahme, promet der Fernverkehr, tiskalnik der Fernschreiber, vžig die Fernzündung, sprožitev die Fernauslösung, tehnika die Fernwirktechnik, krmiljenje die Fernsteuerung, ogrevanje die Fernheizung, proženje die Fernbetätigung, sprožilo der Fernauslöser, upravljanje die Fernbedienung, usmerjanje die Fernlenkung, vklapljanje die Fernschaltung, vodenje die Fernwirktechnik)
daljinsko krmiliti/upravljati fernsteuern
radijsko daljinsko krmiliti/upravljati funkfernsteuern
daljinsko ogrevati fernheizen
na velike razdalje: Langstrecken- (polet der Langstreckenflug, raketa die Langstreckenrakete, orožje die Langstreckenwaffe); promet: Fern-, Überland- (Überlandverkehr)
šport daljinski rekord der Weitenrekord
(v smučarskih poletih der Skiflugweitenrekord)

daljn|i (-a, -o)

1. krajevno: fern (dežela ein fernes Land)
daljna okolica fernere Umgebung

2. časovno: fern (preteklost/prihodnost ferne Vergangenheit/Zukunft)
bolj daljna prihodnost die fernere Zukunft

3. sorodstvo, znanstvo: entfernt (bratranec/znanec ein entfernter Vetter/Bekannter)
|
v daljnem sorodstvu z entfernt verwandt mit
(širši) sorodstvo: weitläufig

4.
daljni prednik der Urvater
daljni predniki Urahnen množina
| ➞ → oddaljen