Franja

detašírati to detach

detaširan detached (tudi vojska)

dētergeō -ēre (tudi dētergō -ere: L. [XXXVI, 44, 6], Cl. idr.) -tersī -tersum

1. (o)brisati, otreti (otirati): sudorem frontis brachio Pl., linguā alicui profluentem sudorem Iust. polizati, quas (lacrimas) ubi … detersit pollice virgo O., d. sputa Sen. ph., palmites Col. osmukati, situm Plin. iun.; pesn. = pregnati (preganjati), razgnati (razganjati): detersit sidera nubes Ci. (Arat.), deterget nubila caelo … notus H.; pren.: d. fastidia Col., somnum Cl.; v pogovornem jeziku = denar potegniti, izvleči, iztržiti: primo anno LXXX (= 80 000 sestercijev) detersimus Ci. ep.

2. occ. z brisanjem (o)čistiti, osnažiti: Plin., Suet., Cl., caput pallio, mensam Pl., cloacas L., oculos Petr., labra spongiā Col., se linguā Col. (o biku) oblizovati se, lambitu pueros Aur. lizati; animum (možgane) helleboro d. Petr.; pren. oplaziti in s tem polomiti, zlomiti: Fl., remos transcurrentes detergere … contendebant C., alterius (triremis) remos detersit L., ab utroque latere remos detergunt L., asseribus falcatis detergebat pinnas L. je krušil.

dētineō -ēre -tinuī -tentum (dē in tenēre)

1. (trdno) držati, zadrž(ev)ati: pater apud villam detinuit me hos dies sex Pl., detineo te fortasse Ter., me detinuit morbus Ter., nostrae naves tempestatibus detinebantur C., cum Caesarem ad Massiliam detineri cognovit C., d. aliquem pede apprehenso Suet.; z abl. instrumenti: equitatus novissimos proelio detinebat C., quam acerrimo bello Hannibalem d. L., me magna deûm genetrix his detinet oris V., rates voce canorā d. O., Germanici valetudine detentus (est) T.; pren.: me gratā detinuit compede Myrtale H. me je trajno nase priklenila, euntem … detinuit sermone diem O. je skrajšal, tako tudi: detinui tempus O.

2. odvrniti (odvračati), odtegniti (odtegovati), ovreti (ovirati): nisi quid te detinet, audi H. če utegneš, nisi cena prior potiorque puella Sabinum detinet H. Od česa? s praep. in abl.: detinet nos de nostro negotio Pl., d. aliquem ab circumspectu aliarum rerum L., a quo incepto studioque me ambitio mala detinuerat S.

3. pren.
a) zaposliti (zaposlovati), muditi, zanimati: civium tantum numerum tam bonis rebus d. Ci., in alienis negotiis detineri Ci., nos quoque, quas Pallas … detinet O., detineo studiis animum O., saepe (poëmata mea) oculos etiam detinuere tuos O., detinet intentas cantu Sen. tr. veže na delo, si (artificia) praeparant ingenium, non detinent Sen. ph., civilibus officiis se detinere Sen. ph., oculi diversarum aspectu rerum magis detinentur Q., in ea contumelia detenti T., d. maestos sermones materiā laetiori Plin. iun., mentes hominum circa alia Plin. iun., aliquem in admiratione sui Suet., quod … exercitus sui in Graecia detinerentur Iust., ne eodem tempore multis bellis detineretur Iust.
b) occ. α) kaj v svoji oblasti obdržati, pridrž(ev)ati, kratiti: tantum pecuniarum detinent vini apothecae Plin. = toliko denarja je vtaknjenega v vinske kleti, d. curulem (sellam) Plin. iun., quod immensam pecuniam longā senectā detineret T., Iberiae regnum senectā patris detineri T. β) v svoji oblasti držati (imeti): locum Plin., detinentibus terras nivibus Plin. γ) koga za kaj pridržati, na kakem mestu pustiti (puščati): copias secum ad secundos casus Suet., detentus rebus gerendis Suetonius T., minus triennio in ea legatione detentus T. δ) s čim vzdržati = prehraniti: cum se miserandis alimentis … nonum ad diem detinuisset (Drusus) T.; (o neživih subj.) v kakem položaju neprestano držati: elephantorum magnitudo multitudoque animos militum detinebat in timore Auct. b. Afr.

dētrăctātus (tudi dētrāctātus) -ūs, m (dētractāre) razprava: Tert.

dētrăctiō (tudi dētrāctiō) -ōnis, f (dētrahere)

1. odvzetje, odtegnitev, prikratitev: detractio aut adpetitio alieni Ci., cuius loci detractionem fieri velit Ci. ep. katero mesto bi si rad pridržal, adiectiones et detractiones (cuneorum) Vitr.

2. occ.
a) odškrnjenje: illa enim ipsa efficiuntur detractione Ci.
b) odstriženje: capillorum Cael.
c) medic. odvajanje, iztrebljanje, poseb. driska: cibi Ci., humoris Cael., sanguinis Cels., Plin., Q., Cael. puščanje krvi, tudi samo detractio Cels. in v pl. detractiones Vitr., Plin.

3. pren.
a) arhit. odvzetje, zmanjšanje, večinoma v pl.: ut ingenio et acumine de symmetriis detractiones et adiectiones fiant Vitr.
b) gram. α) izpust črke ali zloga, prikratitev za črko ali zlog: Q. (I, 5, 14). β) izpust besede, elipsa: Q. (I, 5, 38). γ) izpah črke, elizija: Isid.
c) olajšanje, znebitev: doloris Ci., Gell.

dētrăctor (tudi dētrāctor) -ōris, m (dētrahere) poniževalec: sui d. T. sam svoj poniževalec; pogosto = obrekovalec: Eccl., Vulg.

dētrăctus (tudi dētrāctus), le abl. -ū, m (dētrahere) odvzetje, odtegnitev: syllabae Sen. rh.

dētrahō -ere -trāxī -trăctum (tudi -trāctum)

I.

1. dol potegniti (potegovati, potezati), dol (z)vleči: aliquem de curru Ci. ali e curru Val. Max., conlegam de caelo detraxisti Ci. (pren. =) si mu odvzel vzvišeno slavo, d. aliquem equo L., virgam non altā ilice O. odtrgati, coronam capite Val. Max., ex suspendio detrahi Cels., d. aliquem lecto Cu., armatos … secum ad terram Cu., tauros cornibus ad terram, aliquem pedibus e tribunali Suet.; occ. (stavbe) podreti, razdreti, razrušiti: pontes et scalas, muros coloniae, munimenta servitii, castella T., statuas Iust., Lamp.

2. pren. = poniž(ev)ati: sciat regum maiestatem difficilius ab summo fastigio ad medium detrahi quam … L., filiae olim ex fastigio paterno rerum mutatione detractae Cu.

II.

1. odvze(ma)ti, sne(ma)ti, sleči (slačiti), na silo vzeti, iztrgati: signo (epistulae) detracto N., d. vestimenta Ca. fr., vestem Ci., loricam vestemque Cu., soccos Ter. ali socculum Suet., insignibus detractis Ci. ko je odložil uradno oblačilo, ad eius spolia detrahenda advolaverunt Ci. Od kod? S česa? s praep. in abl.: crumenam sibi de collo Pl., de digito anulum Ter., Ci., de (ali e) his (mulis) stramenta detrahi … iubet C., d. ex aure alicuius bacam (biser) H. ali unionem Suet., e veste matris fibulas Hyg., e manu alicuius anulum Val. Max., Eutr., nomen ex scutis Auct. b. Alx. oddolbsti, lapidem … ex opere Plin. iun. vzeti; s samim abl.: corpus Christi patibulo Lact. Komu? Čemu? alicui ungulum Pac. fr., alicui anulum Ter., Suet., torquem hosti, alicui amiculum, vasis emblemata Ci., fasces indigno H., strata, clitellas mulis L., frenos equis L., Aur., copula detrahitur canibus O., d. crinalem capiti vittam O., coronam capiti (suo) L., Plin., diadema capiti, vestem corpori Cu., lectis argenteam laminam Suet., ei Armeniam (upravo Armenije) T.

2. occ.
a) (od)vzeti = (od)striči: lanam Col., pecori lanas Ps.-Q., capillos Cael.; = odreti (odirati): pellem H., Ph., pelles vitulinorum marinorum corpori Plin., coria occisis Mel.; pesn.: quid me (= mojo kožo) mihi detrahis? O.; = oluščiti: cucumeris detractis corticibus Cels. oluščena.
b) hort. sadiko od debla odčesniti, (od)trgati: flagellum matri, malleolos quam maturissimos viti Col.
c) medic. iz telesa odvajati, gnati, odtočiti, (kri) puščati: sanguinem venis Lucr., si satis materiae (krvi) detractum est Cels., (absinthium) bilem detrahit Plin., cathetre liquorem d. Cael.; (o zarodku): praeseminatio crescens ex omnibus cibi partibus detrahit alimentum in se Vitr. si pridobiva.

3. pren.
a) (od)vzeti, odtegniti: omnes equos equitibus C., quod ab alterutra detraxit parte reponit eius in adversa Lucr., d. feros habitus homini O., vindicet (naj vrne) antiquam faciem vultusque ferinos detrahat O., d. ab ore figuram Pr.; glede na številčno razmerje: multae (od globe) novem partes (9/10) detraxit N. je popustil, d. de tota pecunia binas quinquagesimas (2/50 = 4%) Ci., nihil detrahit de vivo (od glavnice) Ci., d. de summa hilum Lucr., neque detractum de pondere quicquam Lucr., od tod abs.: pondere detracto N. odtegnivši od teže; d. auxilia illi, ex tertia acie singulas cohortes, detractis cohortibus duabus et compluribus singillatim C.; (o abstr.): d. inanes sollicitudines Ci., illam opinionem maerenti Ci., alicui calamitatem Ci. koga nesreče oteti, alicui unius mensis laborem Ci., komu odvzeti enomesečni trud, detractā opinione probitatis Ci. če je odvzeta vera v njegovo poštenje = če ni vere … , detractis vitiis orator Ci. brezhiben, detractis de homine sensibus Ci., hunc animis errorem (negotovost) detrahe nostris O., d. molestiam Vitr., senatui infamiam tanti flagitii T. senat rešiti sramote.
b) koga od česa odvrniti (odvračati): aliquem a deformi proposito Amm.
c) komu, čemu v škodo biti, škodovati, koga kvariti: multum ei detraxit … , quod alienae erat civitatis N.; occ. α) komu kaj vzeti, jemati, kratiti, odreči (odrekati): alicui dignitatem Ci., S., honorem debitum non homini, sed ordini Ci., alicui res bellicas Ci., vera laus ei detracta est oratione mea Ci., nihil tibi detraxit senatus, nisi id, quod … Ci., saepe etiam facete concedas adversario id ipsum, quod ille tibi detrahit Ci. odreka, d. de suo iure aliquid et commodo, de alicuius fama et gloria, de honestate et auctoritate alicuius Ci., aliquid de amplitudine Marcellorum Ci. v nič devati, de rebus gestis N., magna duo auxilia Romanis, nihil vulgatae opinioni L., tres Pompeio triumphos Pr., caput (načelnika) Vell., pompae simulacrum Suet. prepovedati, da se v sprevodu nosi podobo, multis rebus et locis veterem appellationem d. Suet., cum rerum ortum tribuas naturae, detrahas deo Lact. β) komu kaj (z)manjšati (poseb. dobro ime, ugled, slavo), (o)grditi, obrekovati: ut ipse de me detraham Ci., ne nihil detrahatur Ci., de Pompeio d. Ci.; abs.: de absentibus detrahendi causā maledice et contumeliose dicere Ci.; od tod adj. pt. pr. dētrahēns -entis obrekljiv: mulieres non detrahentes Vulg.

III.

1. proč vleči, odvleči, odnesti (odnašati), odpraviti (odpravljati): aliquem manu suā L. epit. Od kod? z abl.: aliquem spectaculis, aliquem spectaculis in scenam Suet. Kam? navem ad terram Auct. b. Alx. potegniti. Čemu? magnam vim materiae faciendo aggeri Cu.; occ. izmakniti (izmikati), ugrabiti, (u)krasti: fetus nido implumes V., deam deae Ci. podobo boginje iz njenega svetišča ukrasti, spolia hostium templis L., ex … templo spolia Gallorum L., arma templo affixa Q., arma templis Fl., pugionem templo Salutis T., gladium delubro Mart., Suet., templis … dona Suet.

2. pren. osebe iz kakega kraja ali kake posesti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjati), izgnati (izganjati): inimicum ex Gallia Ci., Hannibalem ex Italia ali ex Italiae possessione L.; occ. koga k čemu privleči, prisiliti, primorati: qui mihi homines ex provinciis detrahendi sint Ci., d. aliquem ad hanc accusationem Ci., cum Clodius in iudicium (da bi prišel pred sodišče) detrahi non posset Ci., d. aliquem ad aequum certamen L.

Opomba: Sinkop. inf. pf. dētrāxe = detraxissē: Pl.

dētrectō in (tudi v dobrih rokopisih) dētractō (dētrēctō, dētrāctō) -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. dētrahere)

1. čemu odtegovati se, od tod kaj odbi(ja)ti, odreči (odrekati), odkloniti (odklanjati), česa braniti se, komu, čemu upreti (upirati) se: militiam C., O., Fl., pugnam L., certamen L., T., proelium Iust., iuga V., taurus detrectat aratrum O., d. vincla pedum Tib., officia sua Q., imperium, munus Cu., iudicandi munus, imperata Suet., alicuius iussa (pokorščino), principem T., vim eius equos regentis (njegovo umetnost v dresuri konj) T.; abs.: num consulto detrectarent L., neque Hannibal detractavit L., partim tergiversantibus, partim aperte detrectantibus Suet.; neklas. in v pozni lat. z inf.: d. tutelam administrare Dig., dicere Arn.

2. zmanjš(ev)ati, manjšati, kratiti, v nič devati, omalovaževati: adversae res etiam bonos detrectant S. kratijo veljavo tudi dobrim (možem), invidia detrectat virtutes L., ingenium magni livor detrectat Homeri O., d. bene facta, laudes O., poëtas T.; z dat.: d. Pompeio (ali Pompeium) Fl.; abs.: detractare videbar O.

dēvius 3 (dē in via)

1. stranski, odročen, oddaljen (od ceste): oppidum Ci., itinera Ci. stranpoti, iter, posticum, tugurium, agri, calles, saltus L., rura O., limina Pr. neprehodne; subst.
a) dēvia -ōrum, n skrivne poti, stranpoti: invia ac devia assueti L., devia montis Tib., terrarum devia Lucan., per devia Amm.
b) dēvia -ae, f stranpot, stranska pot, pren. v besedni igri: nihil dubium est, quin hae ad beatitudinem viae deviae quaedam sint Boet.

2. occ. (o bitjih)
a) osamljeno živeč (bivajoč), oddaljen, daljni: cum essent devii, descenderunt, ut … consulem salutarent Ci., Lacetani, devia gens L., d. montani L., d. scortum H. ne vsakomur dostopna, d. avis O. ptica samotarka = sova.
b) (pesn.) kdor je zgrešil pravo pot, kdor je zašel s prave poti, po stranpoteh blodeč, izgubljen: mihi devio H., deviae olentis uxores mariti H. = koze, ki so zašle, equus Stat.; pren. α) (v govoru) od predmeta zahajajoč, skrenivši: nihil quasi devium loqui Plin. iun.; tudi = od kakega nauka odstopajoč: noster Plato nihil ab hac secta vel paululum devius Ap. β) nravno: femina non sit devia O. naj ne zabrede.

3. pren. nestanoviten, omahljiv: devius animus eius, qui ad alterius nutum convertitur Ci., homo … in omnibus consiliis … devius Ci., vita d. Ci. fr., Lact.; pesn. z gen. (v čem): M., devius aequi, devia recti pectora Sil.

dezinvestiranje samostalnik
(zmanjšanje naložb) ▸ tőkekivonás, befektetés kivonása, befektetett összeg kivételeDružba se je lotila tudi dezinvestiranja naložb, ki niso povezane z njeno osnovno dejavnostjo. ▸ A társaság azoknak a befektetéseknek a kivonását is megkezdte, amelyek nem kapcsolódnak az alaptevékenységéhez.

deževen pridevnik
1. (o dežju) ▸ esőVeter je močno zapihal in prinesel prve deževne kaplje. ▸ Erősen fújni kezdett a szél és esőcseppeket hozott magával.

2. (z veliko dežja) ▸ esősDan je bil deževen in meglen. ▸ Esős és ködös nap volt.
Oblačno bo in deževno, vmes bodo tudi posamezne nevihte. ▸ Felhős és esős idő várható szórványosan viharokkal.
Povezane iztočnice: deževna doba, deževni gozd, deževni pragozd

dežno tipalo stalna zveza
(naprava v avtu) ▸ esőérzékelő
Zunanji ogledali sta ogrevani in brisalnikoma zna ukazovati tudi dežno tipalo. ▸ A visszapillantó tükrök fűtöttek és az esőérzékelő segítségével az ablaktörlők automatikusan működésbe lépnek.
Sopomenke: tipalo za dež

día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem

diaeta (v rokopisih pisano tudi zeta ali zaeta) -ae, f (gr. δίαιτα)

1. dieta, od zdravnika predpisani način življenja: solā diaetā curavi Cael.; pren. = rahli ukrepi, zakonita sredstva: sed ego diaetā curare incipio Ci. ep.

2. bivališče, stanovanje, soba, dvorana, salon, paviljon: Stat., Plin. iun., Suet., Lamp., Ulp. (Dig.); tudi kajuta = izbica na ladji: d. magistri Petr.

Diālis -e (adj. k Diēspater, prim. Iuppiter)

1. Jupitrov: Dialis ab Iove Varr., fulmen Ap.; poseb. flamen Dialis Ci., L., T. = sacerdos D. Suet., v pl. tudi samo Diales: non licere Dialibus egredi Italiā T., cur Dialibus id vetitum? T.; od tod: apex Dialis L., Val. Max. (gl. apex), coniunx Dialis O. žena Jupitrovega svečenika, Diale flaminium Suet. dostojanstvo Jupitrovega svečenika; šalj. v besedni igri z dialis (: dies) = na (za) en dan: ante flamines (sc. Diales), nunc consules diales fiunt Ci. ap. Macr.

2. met. zračen: viae Ap.

diapozitiv samostalnik
1. (fotografija) ▸ dia, diapozitívSvoje dogodivščine v Sahari in okolici bodo po prihodu domov predstavili tudi z diapozitivi. ▸ Hazatérésük után diapozitívok segítségével is bemutatják szaharai kalandjaikat.
Povezane iztočnice: barvni diapozitiv

2. računalništvo (stran predstavitve) ▸ dia
Na srečo lahko prehode, ki jih PowerPoint izdela med diapozitivi, enostavno spremenite. ▸ Szerencsére a PowerPoint által készített diák közti átmeneteket egyszerűen meg lehet változtatni.

diaulos -ī, m (gr. δίαυλος) tekališče z dvojno progo, kjer so tekmovalci v teku tekli tudi nazaj od stebra, postavljenega na koncu stadiona: Vitr., Hyg.

dibaphus -um, pozneje tudi dibaphus -a -um (gr. δίβαφος) dvakrat barvan: purpura dibapha Plin.; subst. dibaphus -ī, f (sc. vestis) s škrlatom obšita svečana obleka višjih oblastnikov; od tod: Curtius dibaphum cogitat Ci. ep. hlepi po kaki častni službi.

Dicaearchus -ī, m (Δικαίαρχος) Dikajarh,

1. ustanovitelj Dikajarheje, tudi Dicarchus -ī, m Dikarh: Dicarchi moenia (= Dicaearchēa) Stat.

2. grški filozof in geograf, Aristotelov učenec: Varr., Ci., Plin.