Franja

paso moški spol korak; stopinja, sled; hoja; prehod, prevoz, dohod; prelet (jata) ptic; stopnica, lestvični klin; kratka gledališka igra; cerkven sprevod, procesija; morska ožina, soteska

paso acelerado (voj) hitri korak
paso de comedia gledališka igrica
paso en falso napačen korak, spotikljaj
paso ligero (voj) tekalni korak, tek
paso a nivel železniški prehod
mal paso zadrega, stiska
a paso korakoma
paso a paso korak za korakom
a paso de tortuga po polževo
a paso de carga v diru, hitro
a paso lento s počasnimi koraki
a ese paso na ta način, tako
a mi paso por pri mojem potovanju (skozi)
al paso spotoma, med potjo, hkrati
al paso que tako kot, po; medtem ko
de paso mimogrede, o priliki, hkrati
de paso por Paris na poti skozi Pariz
paso por paso korak za korakom
a cada paso pri vsakem koraku, neprestano
al paso que vamos na ta način
abrir paso pot narediti (utreti)
abrirse paso (por entre) prebiti se (skozi)
acortar el paso počasneje iti
alargar (ali apretar, avivar) el paso pospešiti korak, hitreje iti
se arrojó al paso de un tren vrgel se je pod vlak
ceder (ali dejar) el paso (a) komu prednost dati
cerrar el paso pot zapreti
coger al paso naleteti na
dar paso (a) komu vstop priskrbeti
dar un paso decisivo napraviti odločilen korak
dar un paso en falso napačno stopiti, spotakniti se, spodrsniti
dicho sea de paso približno rečeno
aquí estoy de paso tu se le prehodno mudim
hacerse paso preriniti se, prebiti se
marchar (ali ir, andar) al paso počasi iti
no poder dar (un) paso nič ne napredovati, ne moči naprej
sacar del mal paso a uno komu iz stiske pomagati
tener el paso prednost imeti
¡paso! s poti! mirno!
¡prohibido el paso! prehod prepovedan!
pasos (de la Pasión) (rel) postaje križevega pota
a dos pasos nekaj korakov od tu, nedaleč
a pasos medidos umerjenih korakov
dar pasos inútiles zaman se truditi
dar los pasos necesarios napraviti ustrezne korake
seguir los pasos (de) komu za petami slediti
volver sobre sus pasos (zopet) vrniti se, nazaj iti, po isti poti

passage [pasaž] masculin prehod, pasaža; prevoz, prepotovanje, prekoračenje; pot; prihod; marine prevoz; voznina; brodnina, mostnina; selitev (ptic); odlomek, mesto (v knjigi)

au passage spotoma, mimogrede
de passage prehoden, na poti skozi
être de passage à Paris biti, ustaviti se prehodno v Parizu
passage clouté prehod čez ulico, cesto za pešce
passage de la frontière prestop meje
passage inférieur, en dessous podvoz
passage à niveau prehod čez železniško progo
passage supérieur, en dessus nadvoz
passage souterrain prehod pod zemljo, tunel
hôte masculin de passage prehoden gost
examen masculin de passage popravni izpit
oiseau masculin de passage ptica selivka
attendre le passage de l'autobus čakati na prihod avtobusa
donner, livrer passage spustiti skozi, dovoliti prehod
se faire, se frayer (un) passage narediti, utreti si pot (skozi)
cette route est d'un grand passage ta cesta je zelo prometna
passage protégé mesto, kjer se prednostna cesta križa s kako drugo cesto

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

passionner [pasjɔne] verbe transitif vzburiti, razvneti strast (quelqu'un komu); navdušiti; prevzeti, privlačiti, zelo zanimati

se passionner navduševati se; strastno se zaljubiti, strastno se zavzeti (pour za); postati strasten, vzburiti se, razvneti se
ce film m'a passionné ta film me je silno zanimal, prevzel
passionner une discussion razvneti, vzburiti strasti v diskusiji
se passionner pour une science strastno se vneti za kako znanost

paste¹ [péist] samostalnik
testo, testenina; kašnata zmes, kaša
tehnično steklovina; lepilo, klej; pasteta, maža; pasta; steklen biser; zmes za izdelavo nepravih biserov
sleng klofuta

this book is scissors and paste ta knjiga je kompilacija, plagiat

Patara -ōrum, n (τὰ Πάταρα) Pátara (Pátare), primorsko mesto v Likiji s slovečim Apolonovim preročiščem: L., Mel., Plin. — Patare͡us -eos ali -eī, m (Παταρεύς) Pátarec (= Apolon): H. Patarānī -ōrum, m Pataráni, Pátarci, preb. Patare (Patar): Ci. Adj. Pataraeus in Patarēus 3 pátarski: O. — Soobl. Patara -ae, f: Plin., Mel., Serv.

pâture [pɑtür] féminin paša; krma; hrana, figuré paša

vaine pâture prosta paša na zemljišču, s katerega so že pobrali pridelke
il fait sa pâture de romans policiers on rad bere detektivske romane
mener les vaches en pâture gnati krave na pašo
être offert en pâture à l'opinion publique biti dan za pašo javnemu mnenju
cet incident a servi de pâture aux journalistes ta pripetljaj je bil paša za časnikarje

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor

à peine komaj, s težavo
à peine que komaj da, toliko da
à grand-peine z veliko težavo
avec peine z nevoljo, nerad
sans peine brez truda
sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
peine antécédente predkazen
peine capitale, de mort smrtna kazen
peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
peine corporelle telesna kazen
peine disciplinaire disciplinska kazen
peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
peine de simple police policijska kazen
peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
avoir de la peine biti žalosten
j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
encourir une peine nakopati si kazen
être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
être comme une âme en peine biti zelo žalosten
n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
ce n'est pas la peine ni vredno truda
faire peine boleti
cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
frapper d'une peine kaznovati
mourir à la peine težkó delati do smrti
perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela

peljáti to lead, to conduct; to guide; to drive, to convey, to cart

peljite ga v mojo sobo! show him into my room!
peljite me na postajo! drive me to the station!
peljáti koga na sprehod to take someone out for a ride
vse poti peljejo v Rim all roads lead to Rome
ta cesta pelje v mesto this road leads to town
peljáti se (z vozilom) to go, (z avtom) to drive, (s kolesom) to ride, (s sanmi) to ride
peljáti se z vlakom to go by train (ali rail)
peljáti se z avtom to drive, to motor, to go motoring
peljáti se z avtobusom to go by bus, to go for a bus ride
peljáti se na sprehod to go for a drive, to take a drive
peljali se bomo z vlakom we shall take the train
pelji se z avtobusom! take the bus!
peljáti se čez reko to cross the river
peljite ga noter, prosim! show him in, please

peljáti (em)mener à, conduire, rouler, voiturer, transporter en voiture (ali en camion, en bateau)

peljati se aller en (ali à), prendre, se promener, voyager
peljati avto conduire une voiture
peljati koga pod roko donner le bras à quelqu'un
peljati za roko mener par la main
peljati otroke na lutkovno predstavo mener les enfants au guignol
peljati se z avtom se promener en auto (ali en voiture), rouler
peljati se s kanujem po reki navzdol faire la descente d'une rivière en canoë
peljati se s kolesom aller à bicyclette (ali en vélo)
peljati se z ladjo, tramvajem aller en bateau, en tram(way)
peljati se z vlakom, z vozom aller en train, en voiture
peljati se z železnico rouler (ali voyager) en train
ta pot pelje v ce chemin conduit à
peljite me na postajo conduisez-moi (ali emmenez-moi) à la gare
peljite se z avtobusom, vlakom! prenez l'autobus, le train!
to ne pelje nikamor cela ne mène à rien

pena ženski spol kazen, kaznovanje; bol(ečina), trpljenje, muka; žalost, skrb; trud, napor

pena capital, pena de muerte, la última pena smrtna kazen
pena corporal telesna kazen
pena correccional kaznilniška kazen
pena pecuniaria denarna kazen, globa
pena de prisión zaporna kazen
alma en pena (rel) duša v vicah; pop prikazen, strah
sin pena ni gloria srednje, poprečno
con suma pena, con mucha pena z velikim trudom, z največjo težavo, komaj, toliko da še
so pena de razen če, s pridržkom da
dar pena žal biti
me da mucha pena este hombre ta človek se mi zelo smili
estar en pena (rel) biti v vicah
imponer una pena naložiti kazen
morir de pena umreti od žalosti, do smrti se žalostiti
no merece la pena, no vale la pena ni vredno truda, ne izplača se
¡qué pena! joj! gorje!
a duras penas z največjo težavo, komaj, toliko da še

pénitence [penitɑ̃s] féminin, religion kesanje, pokora; figuré kazen

pour pénitence za pokoro
pour ta pénitence tu copieras 200 vers za kazen boš prepisal 200 verzov
faire pénitence delati pokoro, kesati se
mettre en pénitence kaznovati
infliger une pénitence naložiti, prisoditi kazen

penser² [pɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif misliti (à na); premisliti, premišljevati; soditi; izmisliti, zamisliti, nameravati; meniti; upati

sans penser à mal brez slabega namena
sans y penser nenamerno
à ce que je pense po mojem mnenju
y pensez-vous? kaj pa mislite? kaj vam pade v glavo?
penser tout haut glasno misliti
tu penses, vous pensez lahko si misliš, si mislite
penses-tu! pensez-vous! kje pa! nikakor ne!
que pensez-vous faire? kaj nameravate storiti?
je pense avoir résolu ce problème upam, da sem rešil ta problem
(vieilli) j'ai pensé mourir malo da nisem umrl
penser du bien, du mal de quelqu'un dobro, slabo misliti o kom
faire penser quelqu'un à quelque chose spomniti koga na kaj
il lui a flanqué un coup de pied où vous pensez dal mu je brco, že veste kam (= v zadnjico)
liberté féminin de penser svoboda mišljenja
manière féminin de penser mišljenje, miselnost

per-cutiō -ere -cussī -cussum (per in quatere)

1. z udarci (udarjanjem) silno stres(a)ti, pretres(a)ti, udariti (udarjati), tepsti, biti, suniti (suvati), vreči (metati), ustreliti, streljati, zade(va)ti: Sen. ph., Pr., Suet., Sil. idr., muros arietum pulsu Cu. močno pretres(a)ti, percutimur verbere virgae O., percussus virgā (sc. Circes) V. udarjen s šibo, aër pennis (od frfotajočih peruti) percussus O., percutere pennas O. mahati s perutmi, močno prhutati, faces Pr. vihteti, lyram O. udarjati na (igrati) liro, nervos dextrā Q. ubirati strune, puppis Noto percussa O. ali litora fluctu percussa V. stresan, tepen, bičan, terram pede p. Ci. z nogo biti (butniti, butati) ob tla, tudi samo: pede p. Ambr., pede ter percusso H., forem virgā L. ali ianuam manu Tib. (po)trkati na vrata, Aesculapius fulmine percussus Ci. zadet, turres ali res de caelo (od strele) percussae Ci., tellurem tridenti p. V. suniti (dregniti) zemljo s trizobom, percussus colapho ali colaphis Sen. ph. oklofutan, percutere aliquem palpo Pl. dobrikati se komu; o žalujočih: sua pectora nymphae percussere O. so se tolkle na prsi; z gr. acc.: percussae matres pectora V. prežalostne matere, bijoče (trkajoče) se na prsi, bracchium (na podlaktu) percussus Auct. b. Afr., soror palmis percussa lacertos V.; pren.: color percussus luce refulget Lucr. zadeta od svetlobe (= na katero je padla svetloba), auriculae voce percussae Pr.

2. occ.
a) predreti, prebosti: pectus L., gladio latus Cu., venam Sen. ph. kri (s)pustiti ((s)puščati), navis rostro percussa N., sparo percussus concidit N., fossam Plin. iun., Front. izkopa(va)ti.
b) raniti: Pr., Ap. h. idr., caput gladio Hirt., Alexandrum quidam e muro sagittā percussit Cu., a serpente ac scorpione percussi Plin. ugriznjeni, pičeni.
c) ubiti, usmrtiti: Auct. b. Hisp., Suet. idr., quo percusso atque exanimato Ci., non quaero, quis percusserit Ci., feras O. ustreliti (streljati), se L. epit. prebosti, zabosti se; pogosto (kot t.t.) securi percutere Ci., L. idr. obglaviti, vzeti glavo (življenje).
d) kot finančni t.t. kovati: nummum Suet.; pren.: omnia facta dictaque tua … unā formā percussa sint Sen. ph. naj so enega kova, iz ene zlitine, vocabula Graeca Latinā monetā Ap.
e) kot tkalski t.t. snujoč votek tkati: lacernae male percussae textoris pectine Iuv. slabo pretkane, debelo tkane.
f) kot držpr. t.t. z zakolom darilnega živinčeta skleniti (sklepati) z(a)vezo: foedus Auct. b. Alx.

3. metaf.
a) zadeti, pogodíti: non percussit locum Ci. ni zadel, zgrešil je.
b) prevariti, ukaniti: aliquem Pl., Ci., se flore Libyco (= vino Mareotico) Pl. opiti se, upijaniti se.
c) zade(va)ti, pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), ganiti, v srce seči (segati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, narediti (delati), pustiti (puščati) vtis, presenetiti (presenečati), osupiti (osupljati): percussit ilico animum Ter., hinc amnis, hinc hostis pectora pavore percusserant Cu., percussus litteris Ci. osupel, laetitiā metuque percussus V., amore gravi H., hac sum suspicione percussus Ci. ta sum me je obšel, me Lacedaemon percussit H. meni se je Lakedajmon prikupil, percussā mente V. globoko v srce ganjena; z gr. acc.: percussus mentem formidine V. s prestrašeno dušo, prestrašenega srca; occ. raniti koga, raniti komu srce, zbosti v srce (v živo), užaliti, užalostiti: percussisti me de oratione prolatā Ci., percussus vulnere fortunae, calamitate Ci.

Opomba: Sinkop. pf. percusti = percussisti: H.

per-fodiō -ere -fōdī -fossum (per in fodere)

1. prekopa(va)ti, predreti (predirati): montem Varr., Isthmum Col., terram rastris Col., parietem Pl., Sen. ph., parietes Pl., Ci., montes Cu., Atho perfosso Ci., Isthmum Suet., dentes spinā Petr. trebiti, ab hoc (sc. pisce) naves perfossas mergi Plin. da ta (riba) ladje prevrta in potopi; pesn.: ilia plantā p. Sil. spodbadati.

2. prebosti (prebadati): Stat., Gell., Amm. idr., aptat thoraca perfossum V., p. pectus Plin. iun., latus mucrone Lucan., iugulum ense Sil.

3. s prekopom narediti, izkopati: (sc. fretum) perfossum manu (umetno) L.

Opomba: Star. pf. perfodīvī: Pl.

Pergamum -ī, n (Sen. tr.) ali Pergamus -ī, f (Stat., Sen. tr.), tudi Pergamos -ī, f (Stat.), večinoma pa Pergama -ōrum, n (O., V., Lucr.) (Πέργαμον, Πέργμος, τὰ Πέργαμα)

1. Pêrgam(on), Pêrgama (f), trojanski (trojski) grad, sinekdoha Trója. — Od tod adj. Pergameus 3 (Περγάμιος) pêrgamski, trojánski (trójski): arces, gens, urbs, lar V., vates (= Cassandra) Pr.; pesn. = rímski: sanguis Sil.

2. le v obl. Pergamum -ī, n Pêrgam(on), mesto na severozahodu Male Azije (v Miziji) ob reki Kaik, približno 25 km od obale, ki je slovelo po izdelovanju pergamenta, glavno mesto mizijskega kraljestva (zdaj Bergama): Iust., L., Plin., Aur. — Od tod adj.
a) Pergameus 3 pêrgam(on)ski: deus Mart. v (mizijskem) Pergam(on)u čaščeni bog (= Aesculapius).
b) Pergamēnus 3 (Περγαμηνός) pêrgamski: civitas Ci., ager L., naves N., charta Plin. pergamènt, koženíca; subst. α) Pergamēna -ae, f (sc. charta) αα) pergamènt, koženíca: Isid. ββ) področje okoli Pêrgam(on)a: Plin. β) Pergamēnī -ōrum, m Pêrgam(on)ci, preb. Pêrgam(on)a: Ci., N.

2. mesto na Kreti: Plin.

perle [pɛrl] féminin biser; preluknjana kroglica; dragocena stvar; figuré oseba, ki prekaša vse druge; groba, smešna napaka

une perle des maris vzoren soprog
c'est la perle des bonnes ta gospodinjska pomočnica je pravi biser
perle de culture gojeni biser
perle fine pristen, pravi biser
perle artificielle, d'imitation umeten biser
collier masculin de perles ogrlica iz biserov
nacre féminin de perle biserna matica
pêcheurs masculin pluriel de perles lovci na bisere
perle d'ambre, de verre kroglica iz jantarja, stekla
les perles de rosée kapljice rose
des perles dans les copies d'élèves smešno grobe napake v šolskih nalogah učencev
enfiler des perles (figuré) čas zapravijati
feter des perles aux cochons, aux pourceaux (figuré) metati bisere svinjam, dajati komu dragocene stvari, ki pa jih ta ne zna ceniti

persister [-ste] verbe intransitif biti vztrajen, (trdovratno) vztrajati (v čem), ne popustiti, ostati stanoviten

persister à nier vztrajno tajiti
il persiste dans son erreur vztraja v svoji zmoti
cette mode n'a pas persisté ta moda se ni obdržala
je persiste à croire que ... še vedno mislim, da ...

Phereclus -ī, m (Φέρεκλος) Fêreklos, gradbenik, ki je Parisu zgradil ladjo, na kateri je ta odpeljal Heleno; od tod adj. Phereclēus 3 (Φερεκλεῖος) Fêreklov: puppis O.