Franja

schuldtragend, Schuld tragend Recht kriv; schuldtragender Teil kriva stran

schwach šibek; slaboten; Herz, Lunge, Augen, Nerven, Gedächtnis, Blase usw.: slab; Farben, Sterne usw.: medel; Abführmittel: blag; bei Stämmen usw.: tanek; schwache Hoffnung malo upanja; schwache Seite šibka stran, slaba stran; schwache Deklination/Konjugation šibka sklanjatev/spregatev; eine schwache Stunde figurativ šibek trenutek; schwach auf den Beinen na šibkih nogah; schwach auf der Lunge/Brust sein imeti slaba/občutljiva pljuča; schwach machen einen Menschen: omehčati; schwach werden omehačati se, popustiti, popuščati; auf schwachen Füßen stehen figurativ biti na šibkih nogah

sciupare

A) v. tr. (pres. sciupo)

1. kvariti; obrabiti; guliti:
sciupare un vestito ponositi, uničiti obleko

2. ekst. zapraviti, zapravljati; tratiti:
sciupare un'occasione zapraviti priložnost
sciupare il tempo zapravljati čas
sciupare il pane stran metati kruh

B) ➞ sciuparsi v. rifl. (pres. mi sciupo) pokvariti se; (telesno) hirati, propasti, propadati

screw¹ [skru:] samostalnik
vijak; ladijski, letalski vijak, propeler; en vrtljaj vijaka, privijanje, pritegovanje vijaka; pritisk, odčepnik; svitek (papirja); zavitek (of tobacco tobaka)
parabolično gibanje žoge; star, neporaben konj; skopuh, krvoses; priganjaški učitelj, strog izpraševalec; hud, težak izpit
vulgarno jetničar
sleng plača, mezda, dohodek

Archimedian screw, endless screw neskončni vijak
differential screw diferencial
female screw, internal screw vijak z matico
interrupted screw dvojni vijak
left-handed screw vijak, ki se giblje v levo stran
right-and-left screw vijak z zavoji različne smeri na dveh nasprotnih koncih
wing screw vijak s krilcem
a weekly screw of 50 shillings sleng borna mezda 50 šilingov na teden
there is a screw loose (somewhere) nekaj ni v redu (nekje), nekaj šepa, (nekje) nekaj ne funkcionira
he has a screw loose figurativno manjka mu eno kolesce v glavi
to give another screw še malo priviti
to put the screw on s.o. figurativno privi(ja)ti koga, (pri)siliti, izvajati pritisk na koga

seamy [sí:mi] pridevnik (seamily prislov)
šivnat, poln šivov, ki ima šiv(e); brazgotinast, naguban, razbrazdan
figurativno neprijeten, neugoden, nerazveseljiv
figurativno razvpit, na slabem glasu

the seamy side šivna, narobna stran (obleke); figurativno slaba, senčna stran (življenja)

sedàj adv.

1. (zdaj) ora, adesso:
sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

2. oggi:
sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare

seize [sɛz] adjectif šestnajst; masculin šestnajstica

le seize mai 16. maj
Louis XVI (= seize); chapitre masculin, page féminin seize 16. poglavje, 16. stran
le numéro seize številka 16

sēmita -ae, f (iz *sē (= sēd) in *mita (iz meāre) = „v stran idoča“; prim. trāmes) stranska pot, stranski pot, stranpot, stranpotica, pot, pešpot, steza, hodnik: PL., ENN., VARR., PR., SEN. PH., MART., SUET. idr., rara V., proclivis, angusta et ardua L., perangusta CU., angustis simis semitis CI., omnibus viis semitisque C.; preg.: de via in semitam degredi PL., qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam ENN. AP. CI. (o ljudeh, ki hočejo drugim svetovati, (sami) sebi pa ne znajo pomagati); metaf.: arteriae, id est spiritus semitae PLIN., spumea ... semita fugientis clavi VAL. FL., Phrixi STAT., humida Iridis CL. ali velox Lunae pigraque Saturni CL.; pren.: nunc pol in re rectam redii semitam PL. pogodil (zadel, našel) sem pravo pot, pecuniam, quae viā visa est exire ab isto, eandem semitā revertisse CI., fallentis semita vitae H., illius (sc. Aesopi) porro ego semitā feci viam PH. njegovo ozko stezo sem razširil v široko pot = razširil sem njegovo snov, semita certe tranquillae per virtutem patet unica vitae IUV., feratur eloquentia non semitis, sed campis Q., novum ad victoriam iter sanguinis sui semita aperire FL.

sénčen sénčnat shady; shadowy

sénčno drevo a shady tree
sénčna pot avenue, tree-lined walk, path shaded by trees
sénčna igra shadow play
sénčna stran shady (ali dark) side, (figurativno) drawback, seamy side
le ena sénčna stran je pri tem (figurativno) there's only one fly in the ointment

sénčen (ki daje senco) qui donne de l'ombre, ombreux ; (obsenčen) ombragé

senčen gozd bois ombreux, forêt ombreuse
senčna stran côté moški spol de l'ombre, figurativno mauvais côté, ombre ženski spol au tableau

senčn|i¹ [é] (-a, -o) Schatten- (list das Schattenblatt, rastlina die Schattenpflanze, igra das Schattenspiel, lega die Schattenlage, risba der [Schattenriß] Schattenriss, das Schattenbild, stran die Schattenseite)

sentido prisrčen, iskren; boleč; otožen; občutljiv, razdražljiv

sentido m čut, smisel, pomen; razsodnost; zavest; pamet; stran, smer; smoter, namen
sentido común zdrava pamet
sentido primitivo prvoten pomen
el sentido del oído (olfato, tacto, gusto, de la vista) sluh (vonj, tip, okus, vid)
sentido de la orientación čut za orientacijo
contrario al sentido nespameten
falto de sentido nesmiseln, nespameten
con sentido po smislu
en este sentido v tem smislu; v tej smeri; v tem pogledu
en sentido recto naravnost naprej
en sentido inverso v obratnem redu
en pleno sentido (ali en el sentido riguroso) de la palabra v polnem (pravem) pomenu besede
carecer de sentido no tener sentido biti nesmiseln, nobenega smisla ne imeti
cuesta un sentido stane ogromno denarja
dar un sentido malo (a) nekaj slabo razlagati, zameriti
dar otro sentido (a) drugače nekaj razlagati, drug smisel dati
perder el sentido zavest izgubiti, omedleti; fig glavo izgubiti
tomar en buen sentido v dobrem smislu sprejeti
los cinco sentidos petero čutov; fig zdrava pamet
en todos los sentidos v vsakem pogledu; povsod, na vse strani
privado (ali falto) de los sentidos onesveščen, v omedlevici

sentiō -īre, sēnsī, sēnsum (prim. stvnem. sinnan (pač iz *sinþjan) = nem. sinnen premišljevati, razmišljati, stvnem. sin = nem. Sinn čut, zavest)

1. z zunanjimi čuti čutiti, občutiti, začutiti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: abs.: nusquam sentio PL., ita, ut ne vicini quidem sentiant CI., perpetuo quoniam sentimus LUCR., si quis corpus sentire refutat LUCR.; z obj. v acc.: ENN., PLIN. idr., vitia corporis CU., dolorem LUCR., sonitum PL. ali strepitum HIRT. (za)slišati, colorem album LUCR. videti, suavitatem cibi non sentiunt CI. ne čutijo na jeziku, sentire famem L., varios rerum odores LUCR., utrumque (sc. calorem et frigus) manu LUCR., ignes O.; v spolnosti (o ženski) sentire aliquem čutiti koga = spolno se združiti, občevati s kom: sensit delphina Melantho O.; v pass.: noctu prius ad angustias venire, quam sentiretur C. kot bi se opazilo; z inf. ali NCI: sentire sonare LUCR., sentio aperiri fores PL., si me secari sensero PL., sentit dolores accrescere N., nec sibi enim quisquam moriens sentire videtur ire foras animam incolumem de corpore toto LUCR., sentit caput tonsum esse PH.; pesn. po gr. skladu: sensit medios delapsus in hostes V. (= gr. ᾔσϑετο ἐμπεσών) da je zašel, elicta sensit sibi membra sine viro etiam recente terrae sola sanguine maculans CAT.

2. occ.
a) (kaj neugodnega ali učinek česa) v svojo škodo, boleče (ob)čutiti, izkusiti (izkušati), (pre)trpeti, utrpe(va)ti, doživeti (doživljati), spozna(va)ti: quod ipse ad Avaricum sensisset C., quae quisque Persei belo sensisset L., Latinus ... sentiat ... Turnum L. naj čuti = spozna, tecum Philippos et celerem fugam sensi H., primo inopiam, deinde ad ultimum faucem sentire coeperunt CU., sentire damnum, invidiam maiorem CU., Iovis arma O., prima arma nostra FL., audivere, non sensere arma IUST.; z dvojnim acc.: eo usque (sc. illam) sensit inimicam, ut ... VAL. MAX.; z ACI: sentient ... manere libertatem illam CI., sentiet in hac urbe consules esse vigilantes CI., sentiet mihi esse tanto pro corpore vires O.; z odvisnim vprašanjem: sentiet, qui vir seiem (= sim) TER., sentiat, quos attentarit PH.; pren. (o stvareh): PL., PLIN. IUN. idr., vastationem … ora senserat L., transitum exercitūs ager senserat L., alnos primum fluvii sensere cavatas V., palus ... grave sentit aratrum H., nec pestilentem sentiet Africum fecunda vitis H., vites orbitas vinculi sentiunt PLIN.
b) biti občutljiv, biti dovzeten za kako bolezen, biti podvržen kaki bolezni: sentire morbos PLIN., radix celeriter cariem sentit PLIN.

3. metaf.
a) duševno (ob)čutiti, zazna(va)ti, (u)videti, sprevideti (sprevidevati), spozna(va)ti, doje(ma)ti, opaziti (opažati), dobro vedeti, zavedati se česa, ume(va)ti, razume(va)ti itd.; abs.: sentio atque intellego PL., mentes sapientium sentire ac vigere CI., non sentientibus nobis excidunt versus Q.; brezos.: non ut dictum est in eo genere intellegitur, sed ut sensum est CI. ne po besedi, ampak po smislu; z obj. v acc.: SEN. PH., IUST. idr., id iam pridem sensi PL., sentire Aesculapi sententiam PL., mala nostra TER., quod quidem senserim CI. kolikor se vsaj zavedam, ut mihi quidem sentire videor CI. da se zavedam, poscit opem chorus et praesentia numina sentit H., haec Iovem sentire H., fraudem O., calamitatem CU.; pesn.: ut vestram sentirent aequora curam O., nec inania Tartara sentit O.; obj. je treba včasih dostaviti v mislih: priusquam hostes sentirent L.; z de: quod plus se quam imperatorem de victoria ... sentire existimarent C. da vedo več o ..., ex nocturno fremitu ... de profectione eorum senserunt C. so zaznali nekaj o ...; z ACI: PL., TER., H., CU. idr., me scire sentiunt CI., sentit animus se moveri CI., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem ... designari sentiebat C.; z odvisnim vprašanjem: PL. idr., quod (sc. ingenium) sentio, quam sit exiguum CI., sensere, quid mens ... posset H., equus quidem videbatur sentire, quem veheret CU.; s quin: nec iam aliter sentire ... quin paene circumvallati ... viderentur C. da so prepričani, da ...
b) meniti, misliti, soditi, biti kakega mnenja ali mišljenja: si ita sensit, ut loquitur CI., recte sentire CI., iocansne an ita sentiens CI. res(no) tako misleč, humiliter demisseque sentire CI. biti nizkega (nizkotnega) mišljenja, biti nizkih misli, optime sentientes centuriones CI. dobromiselni, dobro misleči; z obj. v acc.: idem quod ego sentit TER., sentire unum atque idem CI. ali idemque et unum SUET., qui Thebis idem sentiebant N. enako misleči, somišljeniki, quid sentirent, aperuerunt N. svoje misli (svoja mnenja); z dvojnim acc. = imeti, šteti, spozna(va)ti koga ali kaj za kaj, misliti si kaj o kom ali čem, razume(va)ti kaj pod čim: talem solemus sentire bonum civem CI., voluptatem hanc, quam ... CI.; s praep.: sentire de aliquo mirabiliter CI. EP. izvrstno soditi o kom, zelo visoko mnenje imeti o kom, zelo naklonjen biti komu, de illo male Q., de Modesto bene, male PLIN. IUN., de diis immortalibus prava CI. napačne misli (pojme, predstave) imeti o ... bogovih, quid irati gravius de vobis sentire possunt, quam ... C.; sentire cum aliquo pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, biti istega mnenja (mišljenja) kot kdo, potegniti (vleči) s kom, na stran koga, biti za koga, stati (biti) na strani koga: PL., TER. idr., cum illis sensi CI., cum istis vera sentire CI. prave pojme (predstave) imeti z ..., sentire cum rege, cum Philippo L., optimates cum Cassandro sentiebant N.; v enakem pomenu tudi sentire ab aliquo: dum hic hinc a me sentiat PL.; potem tudi: qui aliunde stet semper, aliunde sentiat L.; toda sentire abs aliquo seorsum ali seorsus drugače soditi kot ..., drugega mnenja biti kot ..., drugačno mnenje imeti kot ..., drugih misli biti kot ...: abs te seorsum sentio PL., ut abs te seorsus sentiam de uxore AFR. FR., quos sciebat adversus se sentire N. da so njegovi politični nasprotniki; z ACI: sentit te esse huic rei caput TER., qui cum finem bonorum esse senserint congruere naturae cumque ea convenienter vivere CI. Od tod subst. pt. pf. sēnsa -ōrum, n misli, mnenja, pomisli, predstave: exprimere dicendo sensa possumus CI., sensa mentis et consilia verbis explicat CI., sic locuti sunt, ut sensa sua dicerent Q.
c) occ. kot publicistični in jur. t. t. svoje mnenje izreči (izrekati), glasovati: in senatu libere sentire CI., quae vult Hortensius, omnia dicat et sentiat CI., si unquam meā causā (meni v prid) quidquam aut sensit aut fecit CI. EP., mihi lenissime sentire nisi sunt CI. EP., cum ego sensissem de iis sententiam ferri oportere CI. EP., qui haec sentitis, in hanc partem, qui alia omnia, in illam partem ite, qua sentitis FORMULA VETUS AP. PLIN. IUN.; o sodnikih: si iudices pro mea causa senserint GELL. če so sodniki razsodili meni v prid.

Opomba: Sinkop. pf. sēnstī (= sēnsistī): TER.

septentrional severni

septentrional m severnjak
lado septentrional severna stran

sērius² 3 (sor. s stvnem. swāri, swār = nem. schwer, z got. swērs časten, tehten, z gr. ἕρμα ladijski balast; prim. še lit. svarùs težek (težak), svãras funt, tehtnica, svoras kembelj ali utež pri uri, sveriù dvigati, tehtati) pravzaprav „tehten“, od tod resen, resnoben (naspr. iocosus); o stvareh: CORN., PLIN. IUN., SUET., VAL. MAX., GELL., LACT., AMM. idr., res PL., TER., videat in primis, quibus de rebus loquatur: si seriis, severitatem adhibeat, si iocis, leporem CI., cum gravibus seriisque rebus satis fecerimus, ludo et ioco uti licet CI., verba TIB., verba seria dictu H., dicta Q.; subst. sērium -iī, n resnoba, resnost, resnobnost, resnota (naspr. iocus, ludus): Q., si quid per iocum dixi, nolito in serium convortere PL., res in serium versa est CU. stvar se je obrnila na resno stran, stvar je postala resna, zadevi so podtaknili tehtne vzroke; pogosteje pl. sēria -ōrum, n resne stvari (reči, zadeve) (naspr. ioci, ioca, lusūs et ioci): PLIN. IUN. idr., quicum ioca, seria, ut dicitur (sc. agimus ali aguntur uganjamo, se uganjajo) CI., seria ac iocos celebrare (uganjati) L., ioca atque seria cum humillumis agere S. spuščal se je v šalo in resne reči, šalil se je in bil resen, nisi tot lusus et tot mea seria nosses O., amoto quaeramus seria ludo H., per seria, per iocos T.; abl. adv. sēriō resno, resnično, za resnico, res, zares(no) (naspr. ioco, per iocum): PL., PLIN., Q., ne quis eam rem ioco seriove cuiquam exprobraret L., serio iam rex ... in regiam pervenit CU.

sesaln|i (-a, -o) živalstvo, zoologija Saug- (organ das Saugorgan, refleks der Saugreflex, vbod der Saugstich, usta der Saugmund); tehnika Saug-, Absaug-, Ansaug- (filter der Saugfilter, kanal der Ansaugkanal, tlak der Saugdruck, transporter Saugförderer, ventil das Saugventil, vod die Saugleitung, stran die Saugseite, črpalka die Saugpumpe, cev das Saugrohr, glava der Saugkopf, koreninica die Saugwurzel, moč die Saugkraft, naprava die Saugvorrichtung, natega der Saugheber, odprtina der Saugmund, polje das Saugfeld)

séveren du nord, septentrional, boréal, arctique

severno od au nord de
Severna Amerika l'Amérique du Nord
Severni Atlantik Atlantique Nord
Severna Evropa l'Europe septentrionale
Severni kolodvor gare ženski spol du Nord
Severno morje mer ženski spol Arctique (ali du Nord)
Severno Ledeno morje océan Glacial Arctique
Severna poluta hémisphére moški spol Nord
everni polarni krog cercle moški spol polaire arctique
Severni rt cap moški spol Nord
everni sij aurore boréale
everna stran côté moški spol (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gore) versant moški spol nord
Severni tečaj pôle moški spol Nord (ali arctique, boréal)
everni veter vent moški spol du nord

séveren del Norte; norte; septentrional; boreal; ártico

severno od al norte de
severna Amerika América f del Norte, Norteamérica f
severna Španija España f del Norte, el Norte de España
severni kolodvor estación f del Norte
Severno Ledeno morje Océano m Glacial Ártico
Severno morje mar m del Norte
severna poluta hemisferio m boreal
severna španska obala costa f cantábrica
severna obala costa f del norte, costa septentrional
severni polarni krog círculo m polar ártico
Severni rt cabo m (del) Norte
severni sij aurora f boreal
severna stran lado m norte
severna stena (gorska) pared f norte
severni tečaj polo m norte
ekspedicija na severni tečaj expedición f al polo norte
severni veter viento m (del) norte; poet aquilón m, bóreas m

severn|i [é] (-a, -o) nördlich; (nordijski) nordisch; (na severni strani) nordseitig; Nord- (breg das Nordufer, Nemec der Norddeutsche, rob der Nordrand, veter der Nordwind, dežela das Nordland, der Nordstaat, meja die Nordgrenze, morska pot die Nordpassage, obala die Nordküste, stena die Nordwand, Evropa Nordeuropa, Italija Norditalien, okno das Nordfenster, pobočje der Nordhang, stran die Nordseite)

sidelong [sáidlɔŋ]

1. pridevnik
poševen
figurativno posreden, indirekten, skrit, prikrit

2. prislov
poševno, od strani, ob strani

to lay s.th. sidelong dati kaj ob stran
to look sidelong postrani gledati