Franja

zmanevrírati (-am) perf.

1. districare, tirare fuori (manovrando):
zmanevrirati avtomobil skozi ozke ulice districarsi con l'automobile dagli stretti vicoli cittadini

2. pren. adescare, far uscire (con l'astuzia):
dobro zmanevrirati zadevo liquidare con successo la faccenda

zmetati (zméčem) metati werfen (skozi kaj durchwerfen, nazaj zurückwerfen, dol hinunterwerfen, gor hinaufwerfen)
zmetati na kup, skupaj zusammenwerfen, figurativno zusammenhauen, zusammenschustern
zmetati vase hrano: reinhauen

zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.

1. gettare:
zmetati skozi okno gettare dalla finestra
zmetati v koš gettare nel cestino

2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
zmetati kaj na papir buttar giù due righe

zmuzn|iti se (-em se) (smukniti) schlüpfen, južnonemško: schliefen (skozi kaj durchschlüpfen, nazaj zurückschlüpfen, noter hereinschlüpfen, hineinschlüpfen, ven hinausschlüpfen); lovstvo v brlog: schliefen

zmúzniti se (uiti) to escape; to slip away

zmúzniti se komu iz rok to slip from one's hands
skozi prste se ti zmuzne he slips through your fingers
zmúzniti se iz, skozi to wriggle out of, through
zmúzniti se v to wriggle one's way into

zob¹ [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
figurativno zob časa der Zahn der Zeit
zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
(konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
umetni zobje množina der Zahnersatz
dobivanje zob (denticija) das Zahnen
… zoba/zob Zahn-
(izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
dobivati zobe zahnen
izpuliti zob einen Zahn ziehen
kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
zob me boli ich habe Zahnschmerzen
klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
brez zob zahnlos
do zob bis an die Zähne
do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
med zobmi zwischen den Zähnen
vrzel med zobmi die Zahnlücke
figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
z zobmi mit den Zähnen
braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
držati jezik za zobmi den Mund halten
odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
zagrabiti z zobmi zubeißen
za zobe für die Zähne
krema za zobe die Zahncreme
prašek za zobe das Zahnpulver
krtačka za zobe die Zahnbürste
zlato za zobe das Zahngold

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

zríniti (-em) | zrívati (-am)

A) perf., imperf.

1. spingere, sospingere, spostare:
zriniti pohištvo na sredino sobe spostare i mobili nel mezzo della stanza
zriniti na kup ammucchiare

2. pren. piazzare, sistemare:
zriniti koga na dobro mesto sistemare bene qcn.

B) zríniti se (-em se) | zrívati se (-am se) perf., imperf. refl. spingersi; pren. infiltrarsi:
zriniti se skozi gnečo spingersi attraverso la calca
v organizacijo so se zrinili provokaterji nell'organizzazione si sono infiltrati agenti provocatori

zven|eti [é] (-im)

1. glas, zvon ipd.: klingen (hkrati z mitklingen, iz herausklingen, naprej weiterklingen, skupaj mitklingen, zusammenklingen mit)
votlo zveneti hohl klingen
podobno zveneti lingvistika anklingen

2. (doneti) tönen, schallen (iz herausschallen, naprej weitertönen, weiterschallen, skozi durchschallen, ven/iz heraustönen, herausschallen); (vibrirati) schwingen (skupaj z mitschwingen)
zveneti v ušesih in den Ohren schallen/klingen

3.
figurativno dobro/slabo zveneti sich gut/schlecht anhören
narobe mi zveni ein falscher Ton schwingt mit

zvíjati to fold, to roll; to twine, to twist; to curve, to bend, to crook; to distort

zvíjati odejo, preprogo to roll a blanket, a carpet
zvíjati se to wind, to curve, to twist; (črv) to squirm; to wriggle; (les) to warp
zvíjati se od bolečin to writhe with pain
zvíjati se skozi goščavo to wriggle one's way through a thicket
kača se zvija (okoli svoje žrtve) the serpent coils itself (round its victim)

zvíjati rouler, enrouler, bobiner, mettre en pelote; tordre, tortiller; courber, fléchir

zvijati se se tordre, se tortiller, se replier
zvijati se okoli s'enrouler, s'enlacer autour de quelque chose
zvijati se skozi se faufiler à travers quelque chose
zvijati se od bolečine se tordre de douleur
zvijati se od smeha pouffer (ali se tordre) de rire, familiarno se tordre, se bidonner, se gondoler, se poiler, se dilater la rate, se marrer, se fendre la pipe

zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca

3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due

C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede

zvíjati torcer, retorcer; enrollar

zvijati se v klobčič apelotonarse
zvijati se (re)torcerse, (pot, potok) serpentear
zvijati se skozi deslizarse por entre (ali a través de)
zvijati se okoli ceñir
zvijati se od bolečine retorcerse de dolor
zvijati se kot jegulja ser escurridizo como una anguila
zvijati se od smeha revolcarse (ali morirse) de risa

zvíti to fold, to roll; to furl; (skriviti) to curve, to bend, to crook, to contort

zvíti odejo (preprogo) to roll up a blanket (a carpet)
zvíti si cigareto to roll a cigarette
zvíti (svoj) dežnik to fold one's umbrella
zvíti jadra to furl the sails
nogo si je zvil he wrenched his foot, he twisted his foot
zvíti si gleženj to wrench (ali to twist) one's ankle
zvíti se od bolečine to writhe in pain
zvíti se skozi goščavo to wriggle one's way through a thicket
vročina je zvila knjigi platnice the heat has warped the cover of the book
jež se je zvil v klobčič the hedgehog rolled itself into a ball

zvozíti² (zvózim) perf.

1. superare, passare (di mezzo di trasporto):
v drugi prestavi ni mogel zvoziti klanca in seconda non gli riuscì di superare la salita
zvoziti skozi križišče passare l'incrocio

2. žarg. superare, fare la classe; (uspeti) farcela:
razred je komaj zvozil è riuscito a malapena a passare la classe
do prvega bomo že zvozili (preživeli) fino al primo riusciremo a farcela (coi soldi a disposizione)
zdravniki upajo, da jo bo bolnik zvozil (ozdravel, ostal živ) i medici sperano che il malato ce la farà
poceni jo je zvozil (odnesel) se l'è cavata a buon mercato

zwängen: zwängen in stisniti, stlačiti/tlačiti v; sich zwängen durch preriniti se skozi

žalovalka samostalnik
1. (ženska, ki žaluje) ▸ gyászoló, siratóasszony
Včasih se zgodi, da se žalovalka zgrudi na krsto ljubljene osebe. ▸ Néha megtörténik, hogy a gyászoló asszony a szeretett személy koporsójára borul.
Iz daljave se je skozi okna palače razlegalo turobno petje žalovalk, ki so objokovale kraljevo smrt. ▸ A palota ablakain keresztül a távolból beszűrődött a siratóasszonyok éneke, akik a halott királyt siratták.

2. zoologija Gymnocorymbus ternetzi (riba) ▸ fekete tetra

železnica samostalnik
1. (proga s tirnicami) ▸ vasútPrav tako tudi že vemo, kako bomo modernizirali slovenske železnice. ▸ Azt is tudjuk már, miként korszerűsítjük a szlovén vasutakat.
Več desetletij so si prizadevali, da bi država zgradila železnico in s tem zmanjšala razlike v državi. ▸ Évtizedek óta ösztönözték, hogy az ország építse ki a vasutat, ezzel csökkentve az országban tapasztalható különbségeket.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

2. (podjetje) ▸ vasútSvojo mladost je preživel večinoma na kmetiji in na železnici, kjer je bil zaposlen. ▸ A fiatalságát főleg a parasztgazdaságban és a vasútnál töltötte, ahol alkalmazottként dolgozott.
Nekaj po pol tretji uri zjutraj je v spalnem vagonu izbruhnil ogenj, ki so ga odkrili uslužbenci železnic. ▸ Nem sokkal hajnali fél három után tűz ütött ki egy hálókocsiban, amelyre a vasúti személyzet figyelt fel.

3. (vlak) ▸ vasútVsem, ki želijo priti na nedeljsko prireditev ob letališču, pa priporočajo predvsem vožnjo z železnico ali avtobusi. ▸ Azoknak, akik vasárnap szeretnének eljutni a repülőtér melletti rendezvényre, azt javasolják, hogy vonattal vagy busszal utazzanak.
Poti vas bodo popeljale skozi predor, kjer je nekoč vozila železnica. ▸ Az útjuk átvezet az alagúton, amelyben egykor a vasút haladt.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

4. (igrača) ▸ vasútMama je rekla, da mi je za darilo kupila železnico. ▸ Anyukám azt mondta, hogy vasutat vett ajándékba.
Kot otrok sem se tudi jaz igral z železnico. ▸ Gyermekként én is vasúttal játszottam.

želod|ec [ó] moški spol (-ca …) anatomija der Magen
medicina pokvarjen želodec die Magenverstimmung, die Verstimmung des Magens
povešen želodec die Senkung des Magens
razširjen želodec die Magenerweiterung
zdražljiv želodec der Reizmagen
mesnina: svinjski želodec Saumagen
… želoda Magen-
(izpiranje die Magenspülung, ogledovanje die Magenspiegelung, perforacija die Magenperforation, povešenje die Magensenkung, resekcija die Magenresektion, vratar der Magenpförtner, der Magenausgang, vsebina der Mageninhalt, operacija Magenoperation)
medicina krvavitev iz želoda das Magenbluten, die Mageblutung
vračanje iz želoda das Aufstoßen
na prazen želodec mit leerem Magen
bolan na želodcu magenleidend, magenkrank
rak na želodcu der Magenkrebs
okoli želodca in der Magengegend
po/v želodcu mi kruli mir knurrt der Magen
pri želodcu in der Magengegend
v želodec in den Magen
udarec v želodec der Magenstoß, Magenschlag, boksarski: Magenhaken
v želodcu im Magen
bolečine v želodcu Magenschmerzen množina
kruljenje v želodcu das Magenknurren
pritisk/tiščanje v želodcu das Magendrücken
težave z želodcem Magenbeschwerden množina
povzročiti/povzročati težave z želodcem auf den Magen schlagen
kapljice za želodec Magentropfen množina
krepilen za želodec magenstärkend
figurativno človeku se obrne želodec der Magen dreht sich einem um, es erregt einem Übelkeit
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen

želódec (-dca) m

1. anat. stomaco:
pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
imeti gobo v želodcu bere come una spugna
obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

2. gastr. stomaco ripieno, farcito

3. pog. pancia, ventre, buzzo
PREGOVORI:
lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco