Franja

Zadetki iskanja

  • re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv.)

    1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
    a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
    b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.

    2. metaf.
    a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
    b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
    c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.

    Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse).
  • rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

    se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
    rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
    rendre les armes položiti orožje, vdati se
    se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
    rendre bien biti donosen, biti izdaten
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    rendre capable usposobiti
    se rendre caution biti porok, jamčiti
    rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
    rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
    cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
    se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
    rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
    se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
    rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
    cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
    rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
    se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
    rendre une forteresse predati trdnjavo
    rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
    rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
    rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
    rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
    rendre un jugement izreči sodbo
    rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
    c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
    rendre la justice soditi, deliti pravico
    se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
    se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
    rendre nul (juridique) razveljaviti
    rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
    le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
    se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
    cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
    rendre raison de quelque chose objasniti kaj
    rendre le salut odzdraviti
    rendre le sens podati smisel
    rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
    rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
    rendre tranchant (na)ostriti
    se rendre à son travail iti na delo
    rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
    rendre visite à quelqu'un obiskati koga
    rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
    cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
    ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
    Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!
  • reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. Od tod adj. pt. pf. ratus 3

    1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.

    2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.

    3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.

    4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.

    Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.
  • re-petō -ere -īvī (-iī) -ītum (re in petere)

    1. nazaj iti, zopet (znova, ponovno, spet) kam iti, vrniti (vračati) se; abs.: febricula repetit Cels. se vrača.
    a) z notranjim obj.: viam repetere L. hoditi po isti poti, prehoditi isto pot; smer v acc.: castra Ci., Macedoniam N., domum O., urbem Suet., muros V., patriam O., L., penates H. vrniti (vračati) se domov; z in in acc.: retro in Asiam L.; occ. zopet (znova, ponovno, spet) (po)iskati, zopet (znova, ponovno, spet) zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) prositi za kaj, zopet (znova, ponovno, spet) si izprositi kaj: repudiatus repetor Ter., Gallum ab eodem repetit C.
    b) (s kakim orožjem) zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se v koga, nad koga, dregniti (dregati, drezati) proti komu, (zopet, znova, ponovno, spet) iti na(d) koga, lotiti (lotevati) se koga, zopet (znova, ponovno, spet) se spraviti (spravljati) na koga, napasti (napadati) koga, spoprije(ma)ti se s kom, znova udariti (udarjati) nad koga: regem repetitum saepius cuspide ad terram affixit L., bis cavere, bis repetere Q. (gladiatorski t.t.), repetita ilia O. zopet zadeti, aliquem toxico repetere Suet., dulci repetitus amore Sil. spomnivši se zopet prejšnje ljubezni, repetuntur pectora luctu Val. Fl. žalost zopet prevzame srce, mulam calcibus Sen. ph. znova udariti (tolči, biti).

    2. metaf. zahtevati nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) ali nazaj (po)terjati: regnum repetitum (sup.) in Macedoniam venire N., obsides C., urbes in antiquum ius repetere L. za mesta terjati stare (nekdanje) pravice, id ab eodem repetere C., poenas ab aliquo repetere Ci., C. (kakor kak dolg izterjati kazen =) izvršiti kazen nad kom, kaznovati, pokoriti koga, aurum, argentum mancipia, uxorem post bellum Ci., ius suum Ci. zahtevati, Homerum Salaminii repetunt Ci. si ga svojijo, si ga lastijo (kot rojaka); včasih s postranskim pomenom pridobivanja: Politorium rursus bello repetitum L. zopet osvojiti, libertatem L., T. zopet dobiti, zopet doseči, znova zadobiti; od tod occ.
    a) (o fecijalih) zahtevati naknadno nadomestilo (povračilo), od sovražnika terjati zadoščenje (zadostilo): ius, quod fetiales habent, quo res repetuntur L., res repetere Varr. fr., Ci.
    b) tožiti za odškodnino (za povračilo škode): res repetere Ci., ereptas pecunias civili actione et privato iure repetere Ci.; abs. = iztožiti: voluit Romae repetere Archagathus Ci., utrum aequius est decumanum petere an aratorem repetere Ci.; od tod pecuniae repetundae ali samo repetundae denar, ki so ga rimski namestniki v provincah izsilili od tamkajšnjega prebivalstva in so ga morali vrniti, nadomestilo (povračilo, odškodnina) za izsiljevanje (denarja), lex de pecuniis repetundis Ci. = pecuniarum repetundarum Ci., Catilina pecuniarum repetundarum reus S. zapleten v pravdo za povračilo, obtoženec v pravdi glede izsiljevanja denarja, postulare aliquem repetundis T. ali de repetundis Caelius ap. Ci. ep. tožiti zaradi izsiljevanja (globljenja); tako tudi: repetundarum damnari T., Vell., postulari, absolvi T., Suet., insimulari Q., convinci Suet., de pecuniis repetere ad reciperatores itum est T. s tožbo za povračilo so se obrnili na …

    3.
    a) zopet (znova, ponovno, spet) iti po kaj, (zopet, znova, ponovno, spet) prinesti (prinašati) kaj, zopet (znova, ponovno, spet) (nazaj) privesti (privajati), zopet (znova, ponovno, spet) pripeljati: qui maxime me repetistis et revocastis Ci., sarcinas relictas repetere C., consuetudo repetita et revocata Ci. zopet uvedena, zopet vpeljana, hinc Dardanus ortus, huc repetit Apollo V. nas kliče nazaj, repetita Proserpina V. domov pripeljana, elephanti alii repetiti sunt L. privedli so še druge, šli so še po druge, partem reliquam copiarum Suet. iti še po … ; metaf.: repetere aliquo memoriā ali repetere rei memoriam Ci. zopet pomisliti na kaj, spominjati se česa, predočiti (predočevati) si kaj, (pri)klicati (priklicevati) si v spomin kaj, repeto animo exempla V. predočujem si, predstavljam (zamišljam) si; z ACI: nunc repeto haec portendere (sc. Cassandram) V. pravkar se spominjam, repeto me correptum ab eo Plin.; abs.: inde usque repetens Ci. odtlej vse pomišljajoč, odtlej o vsem razmišljajoč.
    b) nadoknaditi, nadomestiti (nadomeščati): praetermissa repetere Ci. zamujeno nadomestiti (nadomeščati), zopet se naučiti, quidquid putationis superfuit Col.
    c) occ. (za) nazaj šteti, (za) nazaj računati: repetitis et enumeratis diebus C., repetitis ex die vulneris CCCLXV diebus Icti.

    4.
    a) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: repete, quae coepisti Ci., vetera Ci., pugnam L., studia Ci., oscula O., hoc primus repetas onus H., Venerem repetere V. zopet praznovati čas ljubezni.
    b) ustno, z besedami, v besedah ponoviti (ponavljati): repetens iterum iterumque monebo H., unde tuos repetam fastus Pr. od kod = kje naj začnem popisovati; z ACI: quid repetam exustas (sc. esse) classes V., multum ante repetito concordem sibi coniugem (sc. esse) T. potem ko je bil ponovno zatrdil (zatrjeval), da … Pt. pr. repetītus 3, ki se pesn. po analogiji nanaša na obj. = adv. ponovno, znova, zopet, spet, vnovič: repetita robora caedit O. ponovno maha, zopet udriha po … , repetita vellera mollibat O. je večkrat …

    5. izpeljati (izpeljevati), izvesti (izvajati): si prima domūs repetatur origo V., repetunt ab Erechtheo Codrum Ci., oratio repetit populi origines Ci., iuris ortum a fonte repetere Ci., supra septingentesimum annum repeti L. biti izpeljevan, segati več kot … ; occ. (v govoru) zače(nja)ti, nazaj (po)seči (posegati, posezati): repetere aliquid alte et a capite Ci., oratio tam alte repetita Ci. tako daleč nazaj posegajoč, paulo altius … repetere memoriam religionis Ci., repetere longe, longius Ci., ab initio T., Corn., repetendum videtur, qualis status urbis, quae mens exercituum fuerit T. iz preteklosti omeniti.

    6. (iz)vleči iz česa, izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): repetere suspiria pectore O. vzdihovati.
  • replika samostalnik
    1. (odziv) ▸ replika, viszonválasz
    duhovita replika ▸ szellemes replika
    ironična replika ▸ ironikus replika
    kratka replika ▸ rövid viszonválasz
    prebrati repliko ▸ viszontválaszt elolvas
    napisati repliko ▸ viszontválaszt ír
    Sledile so razprave in replike, v katerih so prevladovali dvomi o upravičenosti županovega predloga. ▸ Következtek a viták és a viszonválaszok, melyekben a polgármester javaslatának jogosságával szembeni kétségek domináltak.

    2. (kopija predmeta) ▸ replika, másolat
    pomanjšana replika ▸ kicsinyített replika
    miniaturna replika ▸ miniatűr replika
    natančna replika ▸ pontos másolat, pontos replika
    muzejska replika ▸ múzeumi replika
    popolna replika ▸ tökéletes replika
    lesena replika ▸ fa replika
    replika svečnika ▸ gyertyatartó-replika
    izdelava replike ▸ replikát készít
    replika piščali ▸ sípmásolat
    replika kipa ▸ szobormásolat
    replika dirkalnika ▸ versenyautó-replika
    replika glasbila ▸ hangszer replikája
    izdelovalec replik ▸ másolatkészítő, replikakészítő
    replika prstana ▸ gyűrűreplika
    replika plovila ▸ hajóreplika
    gradnja replike ▸ replika építése
    razstava replik ▸ replika-kiállítás
    izdelati repliko ▸ replikát készít
    Ameriška tajna služba je zaprosila za osem milijonov dolarjev za izdelavo replike Bele hiše, ki bi služila za urjenje agentov. ▸ Az amerikai titkosszolgálat nyolcmillió dollárt kért a Fehér Ház másolatának megépítésére az ügynökök kiképzéséhez.
    Tako kakor pri izvirnikih je tudi pri replikah ključnega pomena ustrezna hramba. ▸ Akárcsak az eredetieknél, a replikáknál is kulcsfontosságú jelentőségű a megfelelő tárolás.

    3. kinematografija, gledališče (del dialoga) ▸ párbeszéd, dialógus
    Dylan Thomas v tej predstavi ne dobi besede - njegov lik nima nobene replike. ▸ Dylan Thomas ebben az előadásban nem jut szóhoz – az alakjának nincs szövege.
    Kot avtor želim okrog svojega filma zbrati najboljše igralce, ne glede na to, ali imajo eno samo repliko, en sam prizor. ▸ Szerzőként a legjobb színészeket szeretném összegyűjteni a filmemhez, függetlenül attól, hogy csak egyetlen párbeszédben, egyetlen jelenetben vesznek-e részt.

    4. pravo (odgovor) ▸ viszontválasz
    podati repliko ▸ viszontválaszt ad
    Z repliko obrambe na argumente tožilstva so se danes končale zaključne besede v procesu. ▸ A védelemnek a vád bizonyítékaira adott viszontválasza zárta a mai tárgyalás perbeszédeit.

    5. (posnemanje aktivnosti) ▸ másolat, utánzás, imitáció
    Sejem naj bi bil replika onih iz zgodnjega 20. stoletja. ▸ A vásárt a 20. század eleji vásárok másolatának szánják.
    Njihov sistem je replika angleške parlamentarne kraljevine. ▸ Rendszerük az angol parlamentáris királyság másolata.
  • report1 [ripɔ́:t] samostalnik
    poročilo; novica, vest (of, on o)
    letno poročilo; šolsko izpričevalo; zapisnik, protokol; izvid, poročilo o preiskavi, o pregledu; opis, pripoved, zgodba; ljudski glas, govorica, fama (of, about o)
    zvok, odmev; tresk, pok (of a gun puške)
    detonacija

    by mere report samo po pripovedovanju (drugih)
    according to a current report po govorici, ki se širi
    a false newspaper report časopisna raca
    to draw up a report on s.th. napisati poročilo o čem
    the report goes that... govori se, pravijo, kroži govorica, da...
    to file a report vložiti, izročiti poročilo
    they are people of good (evil) report to so ljudje, ki so na dobrem (slabem) glasu
    Peter brought home a good report Peter je prinesel domov lepo spričevalo
  • repudium -iī, n (repudiāre; iz re in pēs ali re in pudet; prim. pēs in pudēre) odstop, odstopitev, odstopanje od česa, odpoved čemu, česa, opustitev, zavržba česa, occ. razveza zaroke, ločitev zakona, odslovitev zakonskega partnerja, razporoka (s formulo: res tuas tibi habeto): Icti., post dictum repudium adhuc infensus T. ko je bila izrečena ločitev (zakona), alicui repudium remittere Pl., Luc., L. epit., Sen. rh., Suet. ali alicui repudium renuntiare Pl., Ter. ali alicui repudium mittere Paul. odpovedati (razdreti) zaroko ali zakon, poslati razvezno pismo (ločitveni list), repudium scribere Ter. pis(me)no naznaniti ločitev, Olympiada repudio dimittere Iust. ločiti se od Olimpiade, repudium inter uxorem et virum intercessit Val. Max.

    Opomba: Repudium je ločitev, ki jo zahteva samo mož, divortium „razhod“ pa je rezultat dogovora obeh zaročencev ali poročencev.
  • repulsa -ae, f (repellere)

    1. zavrnitev, prezir(anje), prezrtje: ne hanc repulsam tua sentiret calamitas Ph. zavrnitev, odslovitev, in tristitiam ira repulsam revolvitur Sen. ph.; occ. kot publicistični t.t. zavrnitev, odklonitev, neizvolitev pri potegovanju za kako javno uradniško funkcijo, čast: dolor repulsae C. da ni (bil) izvoljen, aegre tulisse P. Rupilium fratris repulsam consulatūs Ci. propadlo kandidaturo za konzula (konzulat), repulsa aedilicia Ci. neuspeh pri kandidaturi (potegovanju) za edila (edilstvo, ediliteto), Appium Claudium sine repulsā factum esse consulem Ci. da ni nikoli prej pogorel pri volitvah za konzula, a populo repulsam ferre ali samo repulsam ferre ali accipere Ci., Plin. biti prezrt, propasti, doživeti neuspeh (poraz) na volitvah, virtus repulsae nescia sordidae H., repulsā notatus Val. Max.

    2. odbitje, odbijanje, odklonitev, zavrnitev kake prošnje, prazna (neuspešna, neuslišana) prošnja: nullius rei a se repulsam laturum N. da mu ne odbije ničesar, posce bonis aliquid: nullam patiere repulsam O. ne boš prosil zastonj, sint tua vota licet … secura repulsae O., amor crescit dolore repulsae O., longae nulla repulsa morae Pr., indignatio repulsae Ap.
  • res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

    I.

    1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
    b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
    c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
    d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

    2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

    3. (poseb.)
    a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
    b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
    c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C.

    II. splošno

    1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

    2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
    a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
    b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

    3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce.

    III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

    1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

    2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

    3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

    Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.
  • resnic|a ženski spol (-e …) die Wahrheit (čista reine, gola nackte, stara eine alte, žalostna traurige, grenka bittere)
    pogrošna resnica Binsenwahrheit
    napol resnica Halbwahrheit
    die -wahrheit (temeljna Grundwahrheit, izkustvena Erfahrungswahrheit, življenjska Lebenswahrheit, verska Glaubenswahrheit)
    kanček resnice ein Körnchen Wahrheit
    na tem ni kančka resnice daran ist kein wahres Wort
    pol resnice die halbe Wahrheit
    trenutek resnice die Stunde der Wahrheit
    … resnice Wahrheits-
    (dokaz der Wahrheitsbeweis, iskalec der Wahrheitssucher, iskanje die Wahrheitssuche, kriterij das Wahrheitskriterium, pojem der Wahrheitsbegriff, teorija die Wahrheitstheorie, ugotavljanje die Wahrheitsfindung)
    čut za resnico der Wahrheitssinn
    dolžnost povedati samo resnico die Wahrheitspflicht
    govoriti/povedati resnico die Wahrheit sagen, die Wahrheit sprechen
    resnico, samo resnico in vso resnico die Wahrheit, nichts als Wahrheit und die volle/ganze Wahrheit
    imeti za resnico für wahr halten
    ne meniti se posebej za resnico es mit der Wahrheit nicht so genau nehmen
    po resnici povedati: wahrheitsgemäß
    v nasprotju z resnico wahrheitswidrig
    v skladu z resnico wahrheitsgetreu
    |
    v resnici in Wahrheit
    resnici na ljubo um Wahrheit zu sagen/um der Wahrheit die Ehre zu geben
    v vinu je resnica im Wein ist/liegt die Wahrheit
    da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona man [muß] muss die andere Seite hören/durch zweier Zeugen Mund wird allerwegs die Wahrheit kund
  • rester [rɛste] verbe intransitif ostati, preostati; obtičati; familier bivati, stanovati

    il reste que ... res pa je, drži pa, da ...
    reste qu'il faudra bien lui en parler vsekakor pa bo treba o tem govoriti z njim
    reste à savoir ... vprašanje je samó ...
    il me reste à (parler) moram še (govoriti)
    il ne me reste plus qu'à vousremercier ostane mi (še) samo, da se vam zahvalim
    cela me reste sur le cœur, sur l'estomac to mi leži na srcu, v želodcu
    rester assis obsedeti, sedeti dalje, še naprej
    rester sur le carreau (figuré) omedleti, umreti
    rester sur un travail (familier) dolgo se muditi z nekim delom
    (familier) y rester umreti, militaire pasti
    en rester là obstati, ne iti naprej, ne priti naprej
    il n'en restera pas là ne bo o(b)stal pri tem, ne bo se ustavil
    rester en chemin, en plan (familier), en route ostati, obtičati na poti, ne priti do konca
    rester court obtičati (v govoru)
    ne pas rester en place neprestano hoditi sem in tja
    elle est restée (pour) garder la maison ostala je, da bi čuvala hišo, dom
    tu restes diner avec nous (familier) ostaneš pri nas na večerji
    cela doit rester entre nous to mora ostati med nama (v tajnosti)
    il reste en banlieue on stanuje v mestni okolici
    rester en contact avec quelqu'un ostati v stiku s kom
    la voiture est restée en panne avto je obstal zaradi okvare, je imel okvaro
    rester sourd aux prières de quelqu'un ostati gluh za prošnje kake osebe
    où en sommes nous restés (de notre lecture)? kje smo ostali, nehali (zadnjič) (z našim branjem)?
    rester sur sa faim, sur sa bouche ne se najesti do sitega, figuré nehati, ko je najlepše
    rester sur une impression ohraniti v spominu vtis
    les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) govorjene besede izginejo, napisane ostanejo
  • retarder [rətarde] verbe transitif odlašati, odložiti; zavlačevati, zadrževati; zaustavljati, ovirati; pomakniti nazaj (uro); verbe intransitif zaostajati, prepočasi iti (ura); zaostati (sur za); zakasniti se, familier priti prepozno, zamuditi (de 10 minutes za 10 minut); ne vedeti za najnovejše novice

    se retarder zakasniti se
    on a retardé la date des examens datum izpitov so preložili na kasneje
    deux mots seulement, je ne veux pas vous retarder samo dve besedi, nočem vas zadrževati
    cet incident m'a retardé ta pripetljaj me je zadržal, zamudil
    retarder sa montre pomakniti svojo uro nazaj
    ma montre retarde de 3 minutes, (familier) je retarde de 3 minules moja ura zaostaja tri minute
    retarder sur sontemps zaostajati za svojim časom
  • rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

    1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
    a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
    b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

    2. meton. pl.
    a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
    b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
    c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

    3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
    a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
    b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
    c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
    d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
    e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
    f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

    4. v času republike po izgonu kraljev
    a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
    b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

    Opomba: Gen. pl. regerum: Char.
  • Rezeptpflicht, die, unter Rezeptpflicht stellen dovoliti prodajo samo na recept
  • rezeptpflichtig: rezeptpflichtig sein biti v prodaji samo na recept
  • Rhamnūs -ūntis, f (Ῥαμνοῦς) Ramnúnt = „Trnovo“, najsevernejši trg v Atiki, sloveč po starem svetišču in kipu boginje Nemezis: Plin., Lucan., Val. Max., Don. Od tod
    a) Rhamnūsis -idis, f (Ῥαμνουσίς) Ramnúzida = ramnúntska boginja = Nemezis: O.
    b) Rhamnūsius (Ῥαμνούσιος) ramnúntski, iz Ramnúnta, ramnúzijski: Ter.; zlasti vzdevek boginje Nemezis: Rhamnusia virgo Cat.; tudi samo Rhamnūsia O. ramnuntska boginja.
  • rhētoricus 3 (tuj. ῥητορικός)

    1. retorski, retorjev, govorniški, govornikov: mos Ci., ars Ci. ali samo rhētorica -ae, f in rhētoricē -es, f (gr. ῥητορική) govorništvo, govorstvo, retórika: Ci., Q.; adv. rhētoricē (po) govorniško, z govorniškim okrasjem, gostobesedno, zgovorno, besedovito, retórično: mortem alicuius rhetorice et tragice ornare Ci., rh. invehi Ci.

    2. govorniški, govorstven, retóričen: doctores Ci. učitelji govorništva, retorji, libri Ci. učbeniki govorništva, artifex rhetoricus Gell., magistri rhetorici et grammatici Amm.; subst.
    a) rhētoricus -ī, m (sc. liber) učbenik govorništva, učbenik retórike: Q.; pl. rhētoricī -ōrum, m učbeniki govorništva, učbeniki retórike: Q.
    b) rhētorica -ōrum, n govorništvo, govorstvo, retórika: Ci., alii rhetorica tongent Enn.
  • Rhoetēum -ēī, n (Ῥοίτειον) Rojtéj, rt v Troadi ob Helespontu: Serv. z istoimenskim mestom: Mel., L. — Od tod

    1. adj. Rhoetēus 3 rojtéjski: Rhoetea litora Mel., Plin., Rhoeteum profundum O. ali samo subst. Rhoetēum -ēī, n (sc. mare) Rojtéjsko mórje, mórje ob Rojtéju: O; pesn. metaf. = trojánski: ductor V. (o Eneju), Sil. (o Scipionu), fata Sil.

    2. Rhoetēius 3 rojtéjski; pesn. metaf.
    a) subst. Rhoetēia V. = Trojánka.
    b) adj. = rímski: pubes, regna, lancea Sil.
  • ricavato m

    1. ekon. izkupiček, iztržek:
    il ricavato serve solo a coprire le spese prodajni iztržek pokrije samo stroške

    2. prejemki

    3. pren. korist; rezultat; dobiček, profit
  • ridiculiser [-külize] verbe transitif (o)smešiti; karikirati

    se ridiculiser osmešiti se
    ce vieillard cherche à se rajeunir, mais ne fait que se ridiculiser ta starec bi se rad pomladil, pa se samo smeši