Franja

Nomios ali Nomius -iī, m (Νόμιος) Nómij = „Pasoči“, „Pastir“

1. Apolonov vzdevek, ker je pasel Admetovo čredo: Serv., Don., quartus (sc. Apollo) in Arcadia, quem Arcades Nomion (po nekaterih izdajah Νόμιον, pa tudi Nomionem (prim. Nomiō)) appellant quod ab eo se leges ferunt accepisse Ci. (De natura deorum 3, 57) Ci., Νόμιον Ἀπόλλωνα cognominaverunt non ex officio pastorali et fabula per quam fingitur Admeti regis pecora pavisse, sed quia sol pascit omnia quae terra progenerat Macr.

2. sin Apolona in Kirene, kralj v Tesaliji: Iust.

Nōnius 3 Nónij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Nonius Sufēnās Mark Nonij Sufenat, pompejevec, tr. pl. l. 56: Ci. ep.

2. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Cezarjev podpoveljnik (legat) v Afriki in Hispaniji: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp.

3. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Avgustov prijatelj, poročen s sestro Kvintilija Vara, obtožen zastrupljanja, a spoznan za nedolžnega; menda konzul l. 6 po Kr. (nam. Aruntija): Plin., Suet. (ki ga imenuje Nonius Asprenas in Asprenas Nonius).

4. C. Nonius Asprenas Gaj Nonij Asprenat, sin prejšnjega; pod poveljstvom svojega ujca Kvintilija Vara se je udeležil bitke v Tevtoburškem lesu (gozdu), kjer se je srečno rešil, pozneje (l. 14 po Kr.) pa je bil upravitelj v Afriki: T.

5. Nonius Marcellus Nonij Marcel, rim. slovničar ob koncu 3. stoletja po Kr.; njegovo delo Compendiosa doctrina per litteras se nam je ohranilo, čeprav precej okrnjeno.

noticia ženski spol znanje, vednost, zavest, spoznanje; sporočilo, obvestilo, vest, novica

noticia remota slab spomin (de na)
noticias pl (časopisne) objave
noticias del día dnevne novice
sección de noticias mala kronika (v časopisu)
estar sin (hallarse privado, falto de) noticias ne imeti vesti o
tener noticia de vedeti za (o)

novedad ženski spol novost, sprememba; novica, dogodek, pozornost

artículos de novedad modni artikli
¡sin novedad! hvala za vprašanje! (odgovor na: ¿cómo sigue V.¿)
me causa novedad sem čisto začuden (nad tem), čudim se (temu)
no hay novedad vse je pri starem
el paciente sigue sin novedad bolnik ne kaže poslabšanja
llegar sin novedad dospeti čil in zdrav
novedades pl novosti, modno blago, modni artikli

Nycte͡us -eī in -eus, m (Νυκτεύς) Niktêj

1. bojotski kralj, Hiriejev (Hyrie͡us) sin, Neptunov vnuk, oče Antiope: Pac., Pr., Hyg. Od tod Nyctēis -idos, acc. -ida, f (Νυκτηΐς) Niktéida = Niktejeva hči Antiopa: O., Pr., Hyg., Stat.

2. Diomedov tovariš: O. (Metam. 14, 504).

3. Plutonov konj: Cl.

Nymphidius -ii, m Nimfídij

1. Nyphidius Lupus Nimfidij Lupus, Plinijev vojaški svetovalec v Bitiniji: Plin. iun.

2. Nymphidius Lupus Nimfidij Lupus, sin prejšnjega, prefekt kohorte, ki ga je Plinij priporočil Trajanu: Plin. iun.

3. C. Nyphidius Sabinus Gaj Nimfidij Sabin, sin osvobojenke Nimfidije in nekega gladiatorja, l. 65 praefectus praetorio; ubili so ga pretorijanci: T., Suet.

ob a; junto a

ob treh a las tres
ob nedeljah los domingos
ob zori al alba
ob oknu junto a la ventana
ob prejemu a la entrega
ob tej priliki en esta (ali con tal) ocasión
ob mojih stroških a costa mía
ob (vzdolž) vrtu a lo largo del jardín
biti ob svoj denar quedarse sin dinero
pripraviti koga ob kaj privar de a/c a alg; hacer perder a alg a/c; desposeer de (ali quitar) a/c a alg

obéšen hung; (človek) hanged; (svetilka na stropu) suspended; hanging down

biti obéšen to hang, to be suspended, (na kavlju) to be hooked
biti obéšen (o človeku) žargon to be strung up, to earn the wages of sin

obiskováti to visit, to call on, to pay visits, to pay calls

obiskováti gledališče to be a (frequent) theatregoer
obiskováti šolo to attend school
moj sin obiskuje univerzo my son is at the university
zdravnik obiskuje bolnike the doctor is out on his rounds (ali is visiting his patients)
malo obiskovan kraj an outof-the-way place
zelo obiskovan kraj a very popular resort

oblák nube f

brez oblakov sin nubes
deževen (nevihten) oblak nube f de lluvia (de tormenta)
oblak dima (prahu) nube de humo (de polvo)
v oblake, do oblakov hasta las nubes
morje oblakov un mar de nubes
zidati gradove v oblake hacer castillos en el aire

oblíca bola f ; esfera f ; globo m ; (les) rollo m de madera; rollizo m

krompir v oblicah patatas f pl cocidas sin pelar

obligación ženski spol zaveza, obveznost, dolžnost; zadolžnica

obligación del servicio militar obvezna vojaška služba
por obligación iz gole uradne dolžnosti
sin obligación brezobvezno
contraer (imponer) una obligación sprejeti (naložiti) dolžnost
cumplir con una obligación izpolniti obveznost
primero es la obligación que la devoción dolžnost je prva
faltar a sus obligaciónes ne izpolniti svojih obveznosti

ob-lūdō -ere -lūsī -lūsum (ob in lūdere)

1. (nagajivo) (po)šaliti se, šale zbi(ja)ti proti komu, s kom, na račun koga: sin vident quempiam se adservare, obludant (po drugih izdajah obludeant ali obludiant) qui custodem oblectent Pl.

2. (po)nagajati komu, (po)norčevati se iz koga, (po)vleči koga za nos, (po)dražiti: alicui Prud.

obotávljanje vacilación f ; titubeo m ; indecisión f , irresolución f

brez obotavljanja sin vacilar

obrámben defensivo; de defensa

obrambne naprave defensas f pl; instalaciones f pl defensivas
obrambna skupnost comunidad f defensiva (ali de defensa)
obrambna vojna guerra f defensiva
obrambno orožje arma f defensiva
obrambni sistem sistema m defensivo
obrambni govor (jur) informe m (ali discurso m) de la defensa
obrambni minister (ministrstvo) Ministro m (Ministerio m) de Defensa Nacional, (v Španiji) del Ejercito
obrambni položaj (voj) posición f defensiva
v obrambnem položaju a la defensiva
brez obrambe sin defensa; indefenso

obstáculo moški spol zapreka, ovira

un obstáculo insuperable nepremostljiva zapreka
carrera de obstáculo(s) tek čez zapreke
dar con (ali: encontrar) un obstáculo zadeti (naleteti) na oviro
obstáculos de alambre (voj) žične ovire
sin obstáculo(s) neovirano, gladko

obvestílo noticia f ; aviso m ; (uradno) notificación f

vnaprejšnje obvestilo preaviso m
izmenjava obvestil intercambio m de informaciones
dobiti obvestilo o čem tener (ali recibir) noticia de a/c
nimam nobenega obvestila od njega no tengo ninguna noticia de él; estoy sin noticias de él

obzír consideración f

iz obzira do koga por consideración (ali por respeto) a alg
z obzirom na en atención a, teniendo presente, atendiendo
z obzirom da ... considerando que..., en vista de...
brez obzira na (osebe) sin guardar consideraciones a, sin tener ninguna consideración con, sin respetar a
imeti obzir do česa respetar a/c, considerar a/c, tomar en consideración a/c
imeti obzir do koga tener consideración con alg

oc-currō -ere -currī (redko occucurrī: Ph., pri Pl. in Sen. ph. dvomno) -cursum

1. nasproti (pri)teči, (pri)hiteti, sreč(ev)ati, naleteti (naletavati) na koga, zade(va)ti na koga: obviam alicui Pl., L., Iust. idr., ad Aeginam Caesari occurrit C., equites hostibus occurrebant C.; abs.: Pl., Iuv., Suet., rex Anius occurrit V. hiti na(s)proti, si occurri, rides H., eo occurrere (hiteti) et auxilium ferre C., occurritur (sc. mihi) Ci. ep.; s stvarnim subj. = priti (prihajati), stopiti (stopati) na pot, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, nahajati se, biti (stati, ležati) pred čim: nulla arbor occurrit Cu., eadem figura in litore occurrisse narratur Plin. iun., in asperis locis silex … occurrebat L., quadrigae inter se occurrentes Cu. srečavajoče se, apud Elegeam occurrit ei (sc. Euphrati) Taurus mons Plin., quem locum occurrens Terinaeus sinus paeninsulam efficit Plin., abruptā quā plurimus arce Cithaeron occurrit caelo Stat.; occ.
a) iz vljudnosti in spoštljivosti komu iti (priti, prihajati) na(s)proti: Alexandro, filiis Cu., turba occurrentium prosequentiumque Suet.
b) sovražno komu na(s)proti iti, iti nad koga, pomikati se proti komu, udariti na koga, napasti (napadati) koga: obvius adversoque occurrit V., o. Dareo Cu., armatis C., duabus legionibus C., eques ab tergo occurrendo L., statim castris exeundum et occurrendum esse C.; brezos.: ad undecimum lapidem occursum est L.

2. priti k čemu, kam, prispeti, dospeti, udeležiti (udeleževati) se česa, prisostvovati, biti navzoč pri čem, biti pri (v) čem: Val. Max., o. ad tempus Ci., paulo serius ad praedictam cenae horam Suet., ut concilio occurrerent legati, iter accelerarunt L., o. negotiis Ci., comitiis, neutri proelio L., ne graviori bello occurreret C. da ne bi zabredel v še hujšo vojno, da se ne bi zapletel v še hujšo vojno, o. ad id concilium L.; abs.: occurrite! Pl.

3. metaf.
a) na(s)proti stopiti (stopati), nasprotovati, del(ov)ati proti, upreti (upirati) se komu, čemu, izpodbi(ja)ti koga, kaj: eius consiliis occurri atque obstiti Ci., res vera occurrit falsae rationi Lucr., imprudenti fortuna occurrit Pr.; occ. α) preprečiti (preprečevati), (u)braniti kaj, pomagati komu, čemu, odvrniti (odvračati), (u)braniti komu (kaj, da ne), ustaviti (ustavljati) kaj, na pomoč priti (prihajati): utrique rei occurram V., sentio occurrendum esse satietati vestrae Ci., o. dolori Sen. ph., venienti morbo Pers., inflationibus Plin., vitio Plin. iun., incendio Cu., supplicibus Ci., alicui suppetias Auct. b. Afr.; brezos.: fatigatis occursum est Iust., ne potentia inimicorum oppressisse videretur, occursum est Val. Max. β) o govorniku odgovoriti (odgovarjati), prigovoriti (prigovarjati), ugovarjati, odvrniti: Q., Suet. idr., dictis alicui V., alicuius orationi T.; brezos.: occurreretur, sicut occursum est Ci., occurritur nobis a doctis Ci.; o stvari na(s)proti stopiti (stopati), ovreti (ovirati), biti v nasprotju s čim, predstavljati možno nasprotje ali možen ugovor: quid occurrat, non videtis Ci.
b) stopiti (stopati) pred (telesne ali duševne) oči, ponuditi (ponujati) se, komu na misel (na pamet, v glavo) pri(haja)ti: oculis L., O., Cu., Col., o. animo Ci., cogitationi Plin. = in mentem Ci. = memoriae Iust. = memoria Cu., pa tudi samo occurrere Ci. na misel priti (prihajati), occursuram ei extemplo domesticorum funerum memoriam L., alicui desiderium quietis occurrit Cu. koga obide (obhaja), tu occurrebas Ci.; z neodvisnim govorom: occurrit illud: „ne Clodius quidem cogitavit?“ Ci.; z ACI: Ci., Cu., utrisque ad animum occurrit, quod … T.; s predik. adj. ali subst. = kazati se, zdeti se, dozdevati se, zazdeti se: sic dulcis amicis occurram H., mihi tu occurrebas dignus eo munere Ci., ne cui de liberis cogitanti dirum omen occurram Sen. rh.; prim.: mihi multo difficilior occurrit (zdi se mi) cogitatio Ci.
c) occurrit z inf. = primerno je: occurrit dicere aliqua de magicis (sc. herbis) Plin.
d) v delež priti: sin doctus illis occurret labor Ph. tj. če naleti na tiste sodnike.

Ōceanus -ī, m (gr. Ὠκεανός)

1. svetovno morje, ocean, ki po predstavi starodavnikov obliva zemeljsko ploščo (naspr. Sredozemsko morje): H., V., Iust., Cl., Oceani ostium Ci., Mel. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina, Oceani amnes V. = (gr. Ὠκεανοῖο ῥοαί Hom.); apoz.: mare Oceanus C., T., Mel.; pooseb. Okéan, sin Vulkana in Gaje, Tetijin soprog, oče vodovij: Ci., O., Cat.; kot rim. priimek: Mart.

2. metaf. velika kopalna kad, velika kopanja: Lamp. — Od tod adj. Ōceanicus 3: Mel. ali Ōceanius (Ōceaneus) 3: Prisc., Isid. oceánski (okeánski), oceánov (okeánov); patron.
a) Oceanidēs -ae, m Okeaníd, Okeanov sin: Prisc.
b) Ōceanis -idis, f.: Prisc. ali Ōceanītis -idis, f (Ὠκεανῖτις): V., Hyg. Okeaní(ti)da, Okeanova hči = morska nimfa.