Franja

peptone [péptoun] samostalnik
fiziologija snov, ki nastane pri razkrajanju beljakovine pri prebavi, pepton

perbacco inter. pri moji veri, pri moji duši

perdiana inter. pri moji duši

perfungor -fungī -functus sum (per in fungī) večinoma v pf. ali v pt. pf

1. dobro, prav opraviti (opravljati): opere, munere, militiā, rebus amplissimis Ci., senex honoribus perfunctus Ci.; occ. uži(va)ti: epulis O., omnibus bonis Sulpicius in Ci. ep.

2. prebi(ja)ti, presta(ja)ti, (pre)trpeti: periculis, bello Ci., laboribus Ci. ep., N., curā L., imperio brevi T., fato L., Gell. ali vitā perfunctus Lucr., perfunctus faber Varr.; z acc.: timorem satis inanem perfuncti Ap., omnia perfunctus vitai (= vitae) praemia Lucr.; zevg.: multa pro aliquo perpessus atque perfunctus Ci. ep.; abs.: perfunctus sum prestar sem Ci., a tudi: opravil sem, na (pri) koncu sem, pri kraju sem: se perfunctos esse arbitrantur Ci.; pt. pf. s pass. pomenom: memoria perfuncti periculi Ci. na prestano nevarnost, vitā perfunctā Suet., post perfuncta opera Aug.

perilla ženski spol okras v obliki hruške; glavič pri sedlu; kozja bradica

de perilla(s) pripraven; famozen

permanence [-manɑ̃s] féminin trajanje, trajnost; stalnost; dežurna služba; prostor, lokal, kjer deluje dežurna služba; učilnica, v kateri delajo učenci pod nadzorstvom, kadar niso pri pouku

en permanence stalno, trajno, neprekinjeno, permanentno
permanence d'un commissariat de police dežurna soba policijskega komisariata
permanence médicale zdravniška dežurna služba
officier masculin de permanence službeni, dežurni častnik
service masculin de permanence dežurna služba
être de permanence opravljati dežurno službo, dežurati, biti dežurni
siéger en permanence neprekinjeno sedati

per-maneō -ere -mānsī -mānsum (per in manēre)

1. osta(ja)ti, vztrajati: Auct. b. Afr. idr., Seleucus, in orā maritimā permanens, aliis terrori erat aliis praesidio L., in eo loco p., eodem loco p., in disciplinā p., in armis p. C., in acie p. Hirt., quae mecum seros permansit in annos O., diutissime impuberes permanserunt C. neoženjeni, neporočeni.

2. osta(ja)ti, (ob)držati se, vzdržati, ohraniti (ohranjati) se, trajati, obsta(ja)ti: Ter., O. idr., igitur amicitia Masinissae bona atque honesta nobis permansit S., et Athenis iam ab illo primo rege Cecrope, ut aiunt, permansit hoc ius terra humandi Ci., Persae etiam cerā circumlitos condunt, ut quam maxime permaneant diuturna corpora Ci., cuius (sc. populi Romani) usque ad nostram memoriam nomen invictum in navalibus pugnis permanserit Ci., caro illa insolubilis et permanens in aeternum Lact.

3. osta(ja)ti, vztrajati pri čem, v čem, držati se česa, ne odstopiti (odstopati) od česa: in proposito susceptoque consilio Ci., in suā pristinā sententiā Ci., in officio C., in fide L.; z gen.: si una indepravata virtus est et sola permanet tenoris sui Sen. ph.

pernio moški spol vez (okov) pri vratih

perpetuārius 3 (perpetuus) neprestano v (svojem) poslu, nenehno pri (svojem) delu, stalen: mulio Sen. ph.; subst. perpetuārius -iī, m dedni zakupnik: Cod. I.

perrillo moški spol petelin pri puški

perrillo de falda sobni psiček
perrillo zorrero pes jazbečar
perrillo de todas bodas stalni gost pri vseh slavnostih

per-sevērō -āre -āvī -ātum (per in sevērus)

1. intr. vztrajati, osta(ja)ti pri čem, stanoviten osta(ja)ti, trdno držati se česa: Suet., Plin. iun., Ap., Cels., Eutr., Vulg. idr., in bello L., in sententiā C., Ci., in admiratione Cu.; s samim abl.: bellis continuis Iust. neprestano se vojskovati; abs.: persevera Plin. iun., persevera, ut coepisti Sen. ph., immoderatius perseverans Suet.; impers.: perseverandum est in irā L., non est ab isto perseveratum Ci.

2. trans. nadaljevati, vztrajati, osta(ja)ti pri čem: Auct. b. Afr., Tert. idr., id constantius L., te id perseverare potuisse Ci., inedia perseverata est Iust.; večinoma z inf. še naprej delati, še naprej poče(nja)ti kaj (naspr. desinere): Cu., Sen. ph. idr., iniuriam facere Ci., bello persequi, fugere C., bellare N.; occ.: una navis perseveravit (sc. navigare) C. je nadaljevala vožnjo, cum perseveraret (sc. dicere) se esse Orestem Ci. — Od tod adj. pt. pr. persevērāns -antis, adv. persevēranter (vz)trajen, stanoviten, neprenehen, neprenehljiv: Valerius perseverantior fuit caedendi L., perseverantissimum colendorum agrorum studium Col., perseverantissimus sui cultus Val. Max., valetudo perseverans Plin. iun., perseverantissima pietas Aug., bene coepta in rem perseveranter tueri L., perseveranter tacere Val. Max., perseverantius saevire L., perseverantissime aliquem diligere Plin. iun.

per-tendō -ere -tendī -tentum in -tēnsum (per in tendere)

I. trans.

1. dognati, izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati, opraviti (opravljati), uveljaviti (uveljavljati), trditi: video non licere ut coeperam hoc pertendere Ter., ut invocentem se in tormentis pertendat Q.; abs. skušati kaj uveljaviti (uveljavljati), vztrajati, osta(ja)ti pri čem: verum si incipies neque pertendes … actum est Ter., in qua re sit impositum dicitur cum demonstratur, in quo non debet pertendi et pertendit, pertinaciam esse Varr., quodsi pertendens animo vestita cubaris Pr.

2. iti kam: Romam L., ad castra Auct. b. Alx., in Asiam, ad alteram ripam, ad forum usque ad curiam Suet.

perváziti pèrvāzīm obšivati rob pri obleki: pervaziti haljinu

pȅš pèša m, mn. pèševi (t. peš)
1. rever, zavihek pri obleki
2. spodnji rob obleke, dolgega oblačila
3. rob korita, za katerega se prime, ko se korito nosi: drži za peševe da nosimo to korito

Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).

Phlegra -ae, f (Φλέγρα = φλεγυρά goreča) Flégra, pokrajina v Makedoniji, pozneje Pallene: Plin., Sen. tr. — Od tod adj. Phlegraeus 3 (Φλεγραῖος goreč, vulkanski)

1. goreč, ogenj bruhajoč, vulkanski: vertex (Vesuvi) Sil., campi Plin. ravan med Puteoli in Neapljem, bogata z žveplom (zdaj Solfatara).

2. flégrski (flegrájski), iz Flégre, v ali pri Flégri: campi O. prizorišče boja Gigantov z bogovi (v Paleni ali v Kampaniji), iuga Pr., tumultūs Pr. vojna Gigantov z Jupitrom; metaf.: Phlegraeo campo Pr. na ravnici pri Farzalu ali Filipih (zaradi krvavega in ognjevitega boja).

picador [píkədɔ:] samostalnik
pikador, borec s kopjem pri bikoborbi

picot [pí:kou] samostalnik
zankana petlja pri vezenini

pied-de-biche [-biš] masculin ukrivljena noga pri pohištvu stila Ludvika XV.

pied-de-chèvre [-šɛvrə] masculin vzdigač (dleto), vzvod; podloga pri dvigalnem stroju