Franja

lūmen -inis, n (iz *leuqs-men, *louqs-men: lūx, lūcēre, lūna, lūstrāre; iz baze *leu̯k- svetiti, prim. skr. rócate sveti se, sije, rocáyati osvetljuje, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, stvnem. lioht, nem. Licht, ang. light)

1. sploh svetilo (= telo, ki oddaja svetlobo, predmet, ki sveti, npr. sveča, svetilka, plamenica, bakla, oljenka), konkr. luč: lumen accendere de suo lumine Enn., l. lucernae Ci., lumini oleum instillare Ci., luna solis lumine conlustratur Ci., accretio et deminutio luminis Ci. mesečine, tabulas pictas collocare in bono lumine Ci. na dobro svetlobo postaviti = ugodno namestiti (da svetloba dobro pada nanje), nocturnum extinctum l. Lucr., immittere lumen V. omogočiti (omogočati) vdor luči (svetlobe), luč (svetlobo) spustiti (spuščati) v (kaj), primo cum lumine solis V. s prvim svitom, ob prvem svitu, sub lumina prima V. ob (so)mraku, ad lumina prima H. do (so)mraka, in praetoria nave insigne nocturnum trium luminum fore L. nočno znamenje, l. caeleste O. ali caeli V., diurnum O., Sen. ph. sončna luč (svetloba), sonce, sol lumenque diurnum Lucr. danica, lumina vigilantia O. vedno goreče, sine lumine exire Cu., lumina relucentia Sen. ph., clarum lumen transmittere čisto prozoren biti, papilio … luminibus accensis advolitans Plin., ad lumina Suet. pri (ob) luči, l. lunare Macr. mesečina.

2. occ.
a) dnevna luč, dnevna svetloba, dan: secundo lumine Enn. ap. Ci., lumine quarto V., lumine supremo V. na dan smrti, lumine etiamtum incerto S. ali obscuro etiamtum lumine S. ob (so)mraku, festis luminibus (= diebus) Cat.
b) luč življenja, življenje: ab umbris (= iz podzemlja) … ad lumina surgere vitae V., lumina vitae attingere V., linquere lumina vitae Lucr. ali invisa lumina relinquere V. (= λείπειν φάος ἠελίοιο Hom.) = umreti, corpus spoliatum lumine V., nunc casum lumine lugent V. mrtvega, fratri iucundum lumen ademptum Cat.
c) svetloba (luč) oči, vid; meton. oko, oči: sine ullo morbo lumina oculorum amisit N., Democritus lumina amisit Ci., oculorum lumine operto Lucr., lumina oculorum expertia somno Lucr., quem tu, Melpomene, semel nascentem placido lumine videris H., inania lumina O. iztaknjene oči, fodere alicui lumina O. izbosti, iztakniti komu oči, lumen effossum V. iztaknjeno oko (prim. pren.: effossum alterum imperii Romani lumen Vell.), distenta lumina rumpere Lucan.; sg. lumen kolekt. = oči: cum vero sustulit acre … lumen O., tela volant praeter et lumen et aures O.; lumen = zenica: P. Veg.
d) svetloba v poslopjih ali pred njimi: luminibus alicuius obstruere Ci. ali officere Icti. svetlobo (dotok svetlobe) zagraditi (zapreti) komu = narediti (delati) senco; od tod pren.: Catonis luminibus obstruxit oratio Ci. je zatemnil (zasenčil) Katonovo slavo, nec mentis quasi luminibus officit (ni v napoto) altitudo fortunae et gloriae Ci.
e) (b)lesk, sijaj: ferri Stat.,
f) lepota: calthae Col.
g) svetloba v slikarstvu (naspr. umbra): Plin., Plin. iun.
h) meton. α) vsaka odprtina, skozi katero lahko prehaja (prodre) svetloba ali zrak: cum rerum natura … duo lumina ab animo ad oculos perforata nos habere voluisset Ci. „svetlobnici“. β) rega, reža, razpoka: ut tenues subiere latentia cerae lumina Val. Fl. γ) preduh (v rudnikih), zrač(il)ni jašek, dihalnik, sopôtnica: Plin. (31, 57). δ) okenska odprtina, okno: lumina capere a meridie Vitr. okna narediti na južni strani, habere ad septemtrionem lumina fenestrarum Vitr., lumina fenestrarum volvata Vitr. okenske odprtine z vrati, Cyrus aiebat viridariorum διαφάσεις latis luminibus non tam esse suaves Ci., obserare lumina Ap., immittere lumen, lumina Icti. narediti. ε) odprtina za vrata, vrata: Vitr. (4, 6, 1). ζ) svetloba lijaka (calix) pri vodni cevi: Front.

3. metaf.
a) svetloba, ki pripomore k jasnemu razumu, razsvetljujoča duševna bistrost ali jasnost, razsvetljujoča razsodnost, bistroumnost: vos in tantis tenebris erroris et inscientiae clarissimum lumen praetulistis menti meae Ci., ordo maxime est, qui memoriae lumen affert Ci.
b) svetilo, luč α) (o osebah) = sijajen zgled ali vzor, vzornik, odličnik, dostojanstvenik, prvak, sloves, slava, dika, okras: omnium gentium lumen exstinguere Ci., lumina civitatis Ci., praestantissimi viri lumina rei publ. Ci., lumina tot cecidisse ducum V. dike, scire licet hunc (sc. puerum Servium Tullium) lumen quoddam rebus nostris dubiis futurum L. = rešitelj, pomoč; lumen gentis Sil. (o Regulu), Lybiae Sil. (o Hanibalu). β) (o rečeh) = sijajen zgled (vzor), sijajne vrline, odlike, krepost(i), sijaj(nost), lesk(et), dika, okras: quasi lumen aliquod probitatis et virtutis Ci. ep., ostendas oportebit patriae lumen animi, ingenii consiliique tui Ci. sijajne vrline, iacērent in tenebris omnia, nisi litterarum lumen accederet Ci., l. consulatūs tui Ci. sijaj, Corinthum patres vestri, totius Graeciae lumen, extinctum esse voluerunt Ci., l. inventae V.; o govoru: lumina dicendi Ci. nakit sijajnih besed, lumina verborum et sententiarum Ci. prilike in podobe (tropi in figure).

lumière [lümjɛr] féminin luč, (dnevna) svetloba; technique odprtina, luknja (za svetlobo, zrak); figuré znanje, duševna nadarjenost; dika; pluriel, figuré prosvetljenstvo

à la lumière pri svetlobi, v luči
à l'abri de la lumière v temi
lumière artificielle umetna luč
lumière électrique, du gaz elektrčina, plinska luč
lumière à incandescence žarna luč
lumière du jour dnevna svetloba (lu)
lumière du soleil, solaire sončna svetloba ali luč
lumière zodiacale severni sij
faisceau masculin de lumière snop svelobe
jeu masculin de lumières igra barv
ce n'est pas une lumière (ironično) to je bedak
allumer, faire la lumière narediti, prižgati luč
avoir, acquérir quelque lumière sur quelque chose imeti, dobiti nekaj znanja o čem
faire la lumière, jeter de la lumière sur quelque chose razjasniti kaj
fermer, éteindre la lumière zapreti, ugasiti luč
mettre en lumière pojasniti, razložiti; na dan prinesti
mettre en bonne lumière postaviti v pravo luč
mettre la lumière sous le boisseau prikriti resnico ljudem
porter la lumière sur, dans quelque chose (figuré) pojasniti kaj
voir la lumière zagledati luč sveta

lūx, lūcis, f (iz indoev. kor. subst. iz baze *leu̯k- svetiti; prim. skr. rócate [on] sveti, sije, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, svetel, bleščeč, blesteč, λύγδος beli marmor, ἀμφι-λύκη somrak, λεύσσω vidim, λύχνος svetilo, svetilka, lat. lūceō, lūcus, lūmen, lūna, lūstrō¹, lucerna, sl. luč, hr. lûč svetloba, žarek, stvnem. liocht = nem. Licht, ang. light, got. lauhatjan = stvnem. lougazzen = nem. leuchten).

1. luč, svetloba, svetlost, soj, sij: l. solis Lucr., solis ac lychnorum Ci., luce ali solis luce clarius Ci. jasno kot beli dan, stella multa cum luce cucurrit V., sub luce maligna (sc. lunae) V., lucem (= ignem) efflare V. (o Sončevih konjih), l. aestiva V., diurna Lucr., brumalis O. zimska svetloba, zimski čas, ille refert: „o lux inmensi publica mundi, Phoebe pater ...“ ali lucis auctor (= Phoebus) O.; o svetlih stvareh = lesk, sijaj, blesk: l. zmaragdi Lucr., aēna V., gemmae Plin., genarum Stat., campum ... lux cuspidis implet Stat., thoracis Sil., fulsit lux ab armis Sil., praeeuntibus signis insidebat aureo solus ipse carpento fulgenti claritudine lapidum variorum, quo micante lux quaedam misceri videbatur alterna Amm.

2. occ.
a) dnevna svetloba, dan: ante lucem Ci., Suet. pred dnem (svitom, zoro, zorom), ad lucem Ci., Suet. ali sub lucem C., V. in sub luce L., O. ali circa lucem, prope lucem Suet. proti jutru, pod jutro, lucī (loc.) ali luce Pl., Ci. idr. ob dnevu, podnevi, čez dan, tu mihi luce dolor, tu mihi nocte venis O., in luci Lucr. ob luči, podnevi, cum luci simul Pl. s soncem, z jutrom, ob svitu (zori), prima lux L. svit, zor(a), primā luce Ci., C., L., Suet. ali cum primo luci Pl., Ter., Ci. (De offic. 3, 31, 112), Gell. s prvim svitom, ob prvem svitu, ob prvem zoru, a prima luce Ci. od svita, multā luce C. ko je (bil) že dan, že pozno v dan, certā, obscurā luce L., luce clarā L., Auct. b. Hisp. ali luci claro Plin., Varr. = in maxima luce Val. Fl. pri belem dnevu, in lucem quiescere Cu. do belega dne, in primam lucem convivia protrahere Suet. do svita, do zgodnjih jutranjih ur; meton. α) dan kot doba 24 ur: centesima lux ab interitu Clodii Ci., crastina l. V., l. natalis O. rojstni dan, his lucibus O., l. iugalis O. poročni dan. β) nebesno svetilo, nebesno telo: illae quae fulgent luces Ci. (Arat.).
b) luč življenja, življenje: lucem intueri Ci. ali videre O. živeti, lucem aspicere Ci. = in lucem suscipi Ci. ali edi Ci., Sen. tr. = luci edi Ci. poet. roditi se, ut propter quos hanc suavissimam lucem aspexerit (je prišel na ta na moč prijetni svet), eos indignissime luce privarit Ci., sub lucem dare Iuv. roditi, lucem propriam accipere (sc. po rojstvu) Ci., finis huius lucis Ci., frui optata luce V., corpora luce carentum V. = mrtveci, mrliči, relinquere lucem V. zapustiti svet, umreti, contemptor lucis animus V., o luce magis dilecta soror V., nobis accĭdit brevis lux Cat., lucem supremam exhalare Sil.; kot ljubkalna beseda = „son(če)ce, sr(če)ce moje“: lux, salve! Pl., mea lux Ci. ep. ali lux mea O.
c) svetloba oči, oko, vid: damnum lucis ademptae O., effosa lux Stat., oculorum lux Amm.

3. metaf.
a) luč (svetloba) duha, presvetlitev, razsvetlitev, razsvetljenje, razbistritev, razbistrilo, pojasnilo: historia testis temporum, lux veritatis Ci., sententiae auctoris lucem desiderant Ci., lucem eripere conantur Ci. jasnost spremeniti v noč.
b) „luč javnosti“, javnost, spregled: Isocrates luce forensi caruit Ci. ni javno nastopal (govoril), in luce atque in oculis civium magnus Ci., lucem non aspicere (zase, zasebno življenje živeti), carere publico Ci., res occultas in lucem proferre Ci. na ogled postaviti (postavljati), da(ja)ti v javnost, beneficia in luce collocari volunt Ci. biti postavljene v javnost (v ospredje), Deiotarus vestram familiam ... obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci. je postavil ... iz teme na svetlo = je objavil, naznanil, in Asiae luce versari ali in luce Italiae cognosceris Ci. vpričo (pred očmi) Azije, Italije.
c) rešitev, pomoč, zaščita, odrešitev, novo življenje: lux venisse quaedam et spes videbatur Ci., lucem adferre rei publicae Ci., vide, quanta lux ... mihi ... aboriatur Ci., lucem dispicere Ci., lucem porrigere civibus Ci., lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., omnis in armis lucis causa sita est Sil.; o osebi: o lux Dardaniae V. (o Hektorju).
d) sonce = sijaj, dika, (o)kras, središče: video enim mihi videre hanc urbem, lucem orbis terrarum ... Ci., laude populari atque honoris vestri luce caruerunt Ci., levis animi lucem splendoremque fugientis est iustam gloriam repudiare Ci., Cicero, lux doctrinarum altera Plin.
e) slava, čast, sijaj: illi sine luce genus Sil.

Maenius 3 Ménij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znana sta:

1. C. Maenius Gaj Menij, plebejski konz. l. 338, s svojim stanovskim kolegom Kamilom zmagovit v vojni zoper Lacij, poseb. zoper Ancij (Antium); zato so mu na forumu postavili častni (Menijev) steber (columna Maenia; prim. columna); diktator l. 320 in 314, cenzor l. 318: Ci., Plin.

2. Maenius Menij, Lucilijev sodobnik in znan zabavljivec: H., Porph.; nanj se je pozneje nanašal ljudski dovtip, povezan z omenjenim Menijevim stebrom (columna Maenia), češ da si je ob prodaji svoje hiše na forumu cenzorju Katonu izgovoril en steber, s katerega bi mogel gledati gladiatorske igre, ki so potekale na forumu: Porph. — Kot adj. columna Maenia (gl. zgoraj): Ci., Plin., Porph., lex Maenia Ci. Menijev (od nekega ljudskega tribuna Menija predložen) zakon. — Od tod adj. Maeniānus 3 Ménijev, ménijski, subst. Maeniānum -ī, n (ménijski) izzidek, tin, altána, móstovž, pomol, kakršne je dal cenzor Gaj Menij postaviti na hišah, ki so stale ob forumu: Varr. ap. Val. Max., Suet., Vitr., Non., Isid., Fest., P. F.

mai [mɛ] masculin maj, majnik

(arbre masculin de) mai masculin mlaj
le Premier mai, fête du Travail 1. maj, praznik dela
planter un mai, le mai postaviti mlaj

manche² [mɑ̃š] masculin držaj, ročaj, toporišče; populaire šef, stari

manche à balai držaj pri metli; figuré dolgin
manche de bêche, de hache, de marteau držaj pri lopati, sekiri, kladivu
manche de rateau grebljišče
manche de violon vrat pri goslih
manche de fouet bičevnik
branler au, dans le manche (figuré) majavo stati, ne sedeti trdno v sedlu; biti nesiguren, neodločen
jeter le manche après la cognée zagnati puško v koruzo
se mettre du côté du manche postaviti se na stran močnejšega, potegniti z močnejšim
tomber sur un manche (populaire) naleteti na zapreko, na težavo

Männchen, das, (-s, -) možiček; Tierkunde samec, samček; Luftfahrt beim Kunstflug: možic, zvon; Männchen machen Hase: postaviti možica, Hund: usesti se na zadnje noge, figurativ biti pokoren

market¹ [má:kit] samostalnik
trg, tržnica, tržišče; trgovina, trgovanje; povpraševanje (for)
denarni trg; tržna cena
ameriško trgovina z živili

the market borzni posredniki
at the market po tržni ceni
at the top of the market po najvišji tržni ceni
black market črna borza
the corn market žitni trg
money market denarni trg
covered market pokrita tržnica
in the market na trgu
active (ali lively) market živahen trg
dull market mrtev trg
the market is low (rising) tržne cene so nizke (se dvigajo)
to be in the market for potrebovati kaj, iskati, želeti kupiti ali imeti
to be on (ali in) the market biti naprodaj
to come into the market priti na trg, biti naprodaj
to boom (ali rig) the market dvigniti kurz
to find a market iti v prodajo
the market fell cene so padle
the market is all givers na trgu so samo prodajalci
to hold the market obvladati trg, obdržati cene
a market for leather povpraševanje po usnju
to make a market špekulativno dvigniti povpraševanje (po delnicah)
to make a good market of okoristiti se s čim
to meet with a ready market hitro prodati
to place (ali put) on the market postaviti na trg, dati naprodaj
to play the market špekulirati (na borzi)
figurativno to bring one's eggs (ali hogs) to a bad (ali the wrong) market ušteti se

masser [mase] verbe transitif, médecine masirati; zgnesti, stlačiti, skupaj stisniti; skupaj zbrati, (na)kopičiti, nagrmaditi; verbe intransitif, populaire garati

se masser zbirati se skupaj; militaire formirati se, postaviti se v strnjen red

mát (šah) mat moški spol

šah mat! échec et mat!
dati mat, postaviti koga pred mat (tudi, figurativno) donner échec et mat à quelqu'un, mettre quelqu'un en échec; (moten, medel) mat, terne

mát¹ (-a)

A) m šah. scacco matto:
pren. postaviti koga pred neubranljivi mat mettere uno alle corde

B) mát adj. šah.
mat pozicija (posizione di) scacco matto

mèđnīk -íka m mejnik: udariti međnik postaviti mejnik

mêgla (gosta) fog; mist; (redka) haze; astronomija nebula

gosta mêgla thick mist
pas goste mêgle (nad morjem) fog-bank
zelo gosta mêgla pea-souper
zadržan zaradi mêgle (o ladji) fogbound
z dimom mešana mêgla smog
signal v gosti mêgli (železnica) fogger, fog signal, (zvočni) foghorn
umetna mêgla smoke screen
bila je gosta mêgla it was foggy
mêgla se dviga fog is rising
mêgla se spušča, pada fog is coming down
opoldne se je mêgla dvignila at noon the mist lifted
postaviti signale (petarde) zaradi goste mêgle to set fog warning signals (detonators)
videti stvari v mêgli to see things in a mist
zaviti v mêglo to mist

mej|a ženski spol (-e …)

1. geografija, politika die Grenze, -grenze; (carinska Zollgrenze, carinska na morju Seezollgrenze, datumska geografija Datumsgrenze, deželna Landesgrenze, državna Landesgrenze, Staatsgrenze, katastrske občine Gemarkungsgrenze, mestna Stadtgrenze, občinska Gemeindegrenze, južna Südgrenze, severna Nordgrenze, vzhodna Ostgrenze, zahodna Westgrenze); (mejna črta) die Grenzlinie
… meje Grenz-
(sprememba/korektura die Grenzänderung, Grenzberichtigung, blokada die Grenzsperre, določitev die Grenzfestsetzung, kršitev Grenzverletzung, obnova die Grenzwiederherstellung, odsek Grenzabschnitt, ponarejanje die Grenzfälschung, potek der Grenzverlauf, ugotavljanje die Grenzermittlung, ureditev die Grenzerneuerung, varovanje der Grenzschutz, vprašanje die Grenzfrage)
na meji an der Grenze
formalnosti na meji Grenzformalitäten množina, die Grenzabfertigung
incident na meji der Grenzzwischenfall
ob meji an der Grenze
površina ob meji die Grenzfläche

2. geografija konec območja: die -grenze, die -linie (drevesna Baumgrenze, firna Firngrenze, Firnlinie, gozdna Waldgrenze, jezikovna Sprachgrenze, ledu Eisgrenze, snežna Schneegrenze, višinska Höhengrenze)
meja plasti/sloja die Schichtgrenze, med plastmi geologija Grenzhorizont

3. skrajna mera: die -grenze (dohodkovna Einkommensgrenze, gnetenja Quetschgrenze, elastičnosti Elastizitätsgrenze, lezenja Fließgrenze, Kriechgrenze, prožnosti, tekočnosti Fließgrenze, tolerance Toleranzgrenze, vidljivosti Sichtgrenze, obremenitve Belastungsgrenze, zmogljivosti/storilnosti Leistungsgrenze, razteznostna Dehnungsgrenze, Dehngrenze, slišna Hörgrenze)
spodnja meja die Untergrenze
zgornja meja die Obergrenze, Höchgrenze

4. matematika die Schranke (zgornja obere, spodnja untere)

5. (omejitev) die Schranke, die Begrenzung

6. (ločnica) die Scheide

7.
meja med dvema parcelama/njivama der Rain
označitev meje (postavitev mejnikov) die Vermarkung
določiti mejo česa (etwas) eingrenzen, einmarken

8.
živa meja agronomija in vrtnarstvo die Hecke, rezana: Schnitthecke, trnasta Dornenhecke

9.
starostna meja die Altersgrenze, spodnja: das Mindestalter, zgornja: das Höchstalter, das -alter (za pridobitev volilne pravice Wahlalter, za upokojitev Rentenalter)

10.
do določene meje einigermaßen
v mejah možnosti im Rahmen des Möglichen
postaviti mejo figurativno eine Grenze ziehen, zgornjo (etwas) plafonieren
imeti meje figurativno Grenzen haben
ne imeti/poznati meja (biti brezmejen) keine Grenzen kennen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen

mêja (državna, deželna) frontier, border; (ločnica) boundary (-line); (mejno področje) borders pl, confines pl; figurativno limit, (skrajni konec) extreme point; (rob) edge, verge, skirt

na mêji on the frontier
onkraj mêje beyond the frontier, (v tujini) abroad
v mêjah (česa) within the borders (ali limits) (of something)
do (neke) gotove mêje to a certain extent, to some extent, up to a point
mestne mêje city boundaries pl
starostna mêja age limit
živa mêja hedge, hedgerow, quickset hedge
določitev mêje demarcation; delimitation
kršitev mêje violation of the frontier
prestopitev mêje frontier-crossing
mêja, ki se ne sme prestopiti figurativno pogovorno deadline
prekoračiti, prestopiti mêjo to cross the frontier, (figurativno) to exceed the limit (ali permission)
postaviti mêjo, mêje to put (ali to set) bounds to, to limit
začrtati mêjo to draw a boundary
določiti mêjo to determine (ali to set, to fix) a boundary
vse ima svoje mêje there is a limit to everything, we must draw the line somewhere
ne poznati mêje (figurativno) to know no bounds
njegova hvaležnost (njegovo začudenje) ni poznala mêjá his gratitude (his surprise) knew no bounds
to presega vse mêje that passes all bounds
moje potrpljenje je skoraj doseglo svojo mêjo I have almost reached the limit of my patience
držati v mêjah to keep within bounds, to check, to restrain
tvoriti mêjo čemu to form the boundary of something

mêja limite ženski spol , borne ženski spol , frontière ženski spol , bord moški spol , lisière ženski spol ; (državna) frontière ženski spol , confins moški spol množine

jezikovna meja frontière linguistique
starostna meja limite ženski spol d'âge, âge moški spol de la retraite
živa meja haie ženski spol (vive)
na meji à la frontière
postaviti meje mettre des bornes, imposer des limites, limiter quelque chose
prekoračiti mejo passer (ali franchir) la frontière
prekoračiti meje (figurativno) dépasser les bornes (ali les limites)
vse ima svoje meje il y a une limite à tout

mejnik moški spol (-a …) der Grenzstein, das Grenzzeichen, der Flurstein; drevo: der Grenzbaum; kol: der Grenzpfahl; der Zeigeranschlag
postaviti mejnike za zemljišče: das Grundstück abmarken, vermarken
prestaviti mejnik ein Grenzzeichen versetzen
postavitev mejnikov die Vermarkung, Abmarkung, Grenzvermarkung

mejník (-a) m

1. pietra di confine, termine:
postaviti mejnike collocare i confini

2. pren. pietra miliare

3. limite

memoria -ae, f (memor) spomin, in sicer

1. = zmožnost spominjanja, spominska sposobnost, spominjanje, pomnjenje: bona, melior Ci., acris Ci. (naspr. hebes), mala Petr., non tenax Aug., tenacissima Q., segnis ac lenta Sen. ph., memoriae artificium Corn. umetnost, kako uriti spomin, tehnika pomnjenja (zapomnitve), mnemo(teh)nika, memoriae studere, memoria minuitur Ci., memoriam perdere Ci. izgubiti, hoc est mihi in memoriā Ci., memoriā tantā fuit, ut … Ci. imel je tako dober spomin, memoriā vigere Ci., Amm. dober spomin imeti, memoriae aliquid mandare Ci. vtisniti si kaj v spomin, zapomniti (zapominjati) si kaj, memoriā aliquid tenēre Ci. ali complecti, comprehendere Ci. ali in memoriā habere aliquid Ter. ohraniti (ohranjati) kaj v spominu, zapomniti (zapominjati) si kaj, ex memoriā exponere alicui Ci. iz spomina, po spominu, iz glave, ex memoriā exponere aliquid Ci. izbiti si kaj iz glave, ex memoria aliquid deponere Ci. pozabiti (pozabljati) kaj, hoc fugit meam memoriam Ci. mi je ušlo iz spomina, mi je padlo iz glave, memoriā fugere L. ali memoriā cedere (z ACI) L. ali excedere memoriā L. ali excedere e memoriā (z odvisnim vprašalnim stavkom) L. ali memoriā exire (z ACI) L. ali excĭdere de memoriā L. iz spomina izginiti (izginjati), pozabiti (pozabljati) se, in memoriam alicuius redigere Ter., (z ACI) Ci. spomniti (spominjati) koga, memoria aliquem decipit Sen. rh.; v pl.: sunt igitur duae memoriae (dve vrsti spomina), una naturalis, altera artificiosa Corn., quos (sc. versus), quoniam memoriae mihi aderant (ker sem jih ravno še imel v spominu), ascripsi Gell.; meton. pl. memoriae = misli: et veniendo et praetereundo inserebant mihi species alias et alias memorias Aug.

2. spomin = spominjanje, pomnjenje: res multas memoriā dignas gessit N., memoriā digni viri Ci. znameniti možje, memoriae prodere C., Ci., N. ali tradere L. ali mandare L. (v nasprotju z memoriae mandare pod 1.) sporočiti (sporočati), memoriam apud posteritatem aliquā re adipisci T. postaviti (postavljati) se s čim pri potomstvu, dare aliquem in omnem memoriam Sen. ph. večnemu spominu izročiti (izročati), mane demum in memoriam regredior (z ACI) Pl. se mi vrača spomin, se spet spominjam, redite in memoriam (z odvisnim vprašalnim stavkom) Ci. prikličite si v spomin, spomnite se, solus omni memoriā (kolikor se ve) … ex Africa imperator fuit Eutr., memoria et recordatio ali recordatio et memoria Ci. živ spomin; s subjektnim gen.: post hominum memoriam Ci. odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, od zdavnaj, od pamtiveka; z objektnim gen.: Cn. Pompei memoriam amisimus Ci., primam memoriam deponere alicuius C. pozabiti (naspr. memoriam alicuius (rei) retinere) C., Ci., delere memoriam dedecoris L., in memoriam redire mortuorum Ci. zopet se spomniti (spominjati) mrtvih, suarum se miseriarum in memoriam inducere Pl. (po)misliti na svoje pretekle težave, memoriam rerum Romanarum tenere Ci. poznati rimsko zgodovino, biti poznavalec rimske zgodovine, memoriā patris nobis infensus T. do nas sovražen, ker se je spominjal očeta, bonae societatis, sceleris memoria T. zavest, periculi L. ali belli inferendi L. misel na začenjanje vojne.

3. meton. čas, doba, obdobje (sedanjost in preteklost, predmet spomina): Vell., Suet., Amm., homo memoriae nostrae doctissimus Gell., multorum annorum Ci., philosophi huius memoriae Ci., in omni memoriā Ci., meā, nostrā memoriā Ci. v mojih (naših) časih, patrum (avorum L.) memoriā O. za časa (naših, njihovih itd.) očetov (dedov), usque ad nostram memoriam, paulo supra hanc memoriam C. malo pred našo dobo, pueritae memoriam repetere Ci., pueritiae memoriam ultimam recordari Ci., a summa memoriā Varr. od najstarejših časov; occ. dogodek, primer: repetenda est veteris cuiusdam memoriae non sane satis explicata recordatio Ci.

4. omemba, poročilo, (ustno ali pis(me)no) izročilo, tradicija, pripoved, zgodovina: Tert., ridiculum est de hominum memoriā tacere Ci. o ustnem poročilu, ustnem pričevanju, litterarum memoriam flagitare Ci. pis(me)ne dokaze, pis(me)na dokazila, prodere aliquid memoriā (v nasprotju z memoriae prodere pod 2.) C. ustno poročati, memoriā ac litteris Ci. ustno in pis(me)no, de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. obstaja dvojno izročilo, de quibus memoriam accepimus Ci. o katerih nam zgodovina poroča (pripoveduje), multos deerrasse memoria prodidit Col. zgodovina, omnis rerum memoria Ci. svetovna zgodovina; meton. spominski zapis, spomenica: vitae memoriam prosā oratione componere Suet. življenjepis; kot naziv: homo a memoriā Lamp. cesarski zgodovinopisec; pl. memoriae pis(me)ni spomeniki, letopisi: in veteribus memoriis legimus Gell., memoriarum veterum exsequentissimus Gell.

5. (umetnostni) spomenik, pomnik, nagrobni spomenik, nagrobnik: antiquarum urbium memoriae Hier., martyrum Aug. — Poseb. Memoria -ae, f Memórija = „Spominka“, boginja spomina, mati Sapiencije (Modrosti): Afr. ap. Gell., Arn.

mensonge [mɑ̃sɔ̃ž] masculin laž, neresnica; iluzija, domišljija; sleparija

gros mensonge debela laž
mensonge innocent nedolžna laž
goût masculin, penchant masculin au mensonge lažnivost
pieux mensonge, mensonge officieux laž v sili, laž iz pobožnosti ali iz usmiljenja
tissu masculin de mensonges kopica laži
commettre un mensonge zlagáti se
convaincre quelqu'un de mensonge postaviti koga na laž
dire un mensonge à quelqu'un nalagáti koga, lagati komu
songes mensonges sanje so lažnive
les mensonges ne vont pas loin laž ima kratke noge