Franja

crypta -ae, f (gr. κρύπτη)

1. dolg hodnik, hodišče, pribežališče, zatočišče ob slabem vremenu ali vročini: Varr., Suet.

2. pokrit hodnik okrog dvorišč rimskih vil, obokana shramba (za živila): Vitr.

3. dolg in ozek podzemni obok, podmol, raka, rov, jama, prekop: Prud., Vulg., cr. Suburae Iuv. glavni prekop pod Suburo, podaljšek Vélike kloake (cloāca maxima), cr. Neapolitana Sen. ph., Petr. fr. neapeljski predor (pod skalami pri Neaplju).

4. dolg hlev za konje v cirkusu: Sid.

cuerda ženski spol vrv, vrvica, konopec; struna; kita; tetiva; seženj; merilni trak; veriga kaznjencev

cuerda floja vrv vrvohodcev; neprijeten položaj
cuerda metálica žična vrv; žična struna
cuerda métrica merilni trak
escala de cuerda vrvna lestev
instrumento de cuerda godalo
aflojar la cuerda milejše strune ubrati; odpočiti se
apretar la cuerda ostre strune ubrati; pestiti
dar cuerda (a un reloj) naviti (uro)
dar cuerda a uno komu strast podpihovati, komu dati povoda za razgovor; komu povšeči govoriti
dar (a la) cuerda popustiti konopec; zavlačevati kupčijo
la cuerda está tirante položaj je napet
el papel no es de su cuerda (gledališče) vloga mu ne leži
tener cuerda biti navit (ura); zadostovati, trajati (npr. steklenica vina)
tiene cuerda para rato to se lahko še dolgo vleče
tirar (de) la cuerda brzdati, zadrževati
tocar la cuerda sentimental mile strune ubrati
traer (tener) la cuerda tirante lok zelo napeti; strogo nastopiti
por debajo de cuerda pod roko, skrivaj
cuerdas vocales glasilke
estirar las cuerdas razgibati se, sprehoditi se; pretezati se
tocar la cuerda sensible (fig) dotakniti se boleče točke

cuffia f

1. ženska čepica, kapa, avba:
cuffia da bagno kopalna kapa
uscire per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, zmazati se
esser nato con la cuffia pren. roditi se pod srečno zvezdo, biti srečko

2. slušalka

3. gled. šepetalnica

cuir [kɥir] masculin usnje, (živalska, vieilli človeška) koža; usnjeni izdelki; familier (jezikovna) napaka, napačno vezanje; argot, sport žoga; nogomet

entre cuir et chair pod kožo; tajno, skrivaj, natihoma
cuir artificiel umetno usnje
cuir brut, vert nestrojeno usnje
cuir chevelu koža na glavi, lasišče
cuir de choix jedrovina (usnje)
cuir à empeigne vrhnje usnje pri čevlju, oglav, urbas
cuir fossile, de montagne azbest
cuir d'œuvre, (de) molleterie strojeno usnje
cuir de poule fino usnje za rokavice
cuir de rasoir (brivski) ostrilni jermen
cuir de Russie juhta
cuir à semelle usnje za podplate
cuir en suif sedlarsko usnje
cuir de vache, de veau, de chèvre kravje, telečje, kozje usnje
visage masculin de cuir bouilli brazdat in izsušen obraz
faire des cuirs (grammaire) delati napake pri vezanju
tanner le cuir à quelqu'un (figuré, populaire) komu kožo (u)strojiti, tepsti, dražiti ga

culter -trī, m nož: osseus Col., lapideus Vulg.; poseb. kosir, vínjek: Col.; klavni nož: Pl., Suet., bovem ad cultrum emere Varr. za zakol, ab lanio cultro arrepto L.; pesn. pren.: fugit improbus ac me sub cultro linquit H. me pusti (kot žrtev) pod klavčevim nožem = v rokah nadležneža; kuhinjski nož: Pl., c. coquinarius Varr. fr.; c. venatorius lovski nož: Petr., Suet.; črtalo, ralo, lemež: Plin.; cultri tonsorii (tudi samo cultri) britve = škarje za brado: Petr., qui (Dionysius) cultros metuens tonsorios candente carbone sibi adurebat capillum Ci.; enako cultri tonsorum: Plin.; preg.: tympanum versatile in cultro (in cultrum) collocare Vitr. na rob postaviti.

cum¹, st.lat. quom, v pozni lat. quum conj. (adv. acc. masc. sg. oziralnega zaimka qui; prim. tum) ko, kadar. Cum je prvotno le časovna členica, pozneje so jo začeli uporabljati tudi za označevanje drugih razmerij; v časovnem pomenu se veže z ind., le v notranje odvisnih stavkih s cj. Cum torej uvaja:

A. temporalne in modalne stavke

1. kot cum temporale (= quo tempore) z ind. v pomenu
a) tedaj ko, ko, tedaj kadar, kadar: animus nec cum adest, nec cum discedit, apparet Ci., is, qui non defendit iniuriam … , cum potest, iniuste facit Ci., haec cum licebat, renovabam legendo Ci., multi hoc leve iudicabunt, cum legent N.
b) takrat ko, ko, potem ko, odkar, kar: fuit … praetor, cum apud Aegos flumen copiae Atheniensium … sunt devictae N., cum tempus est visum, diem delegerunt N.; pogosto za kakim adv. (tum, tunc, nunc, iam) ali subst. (annus, dies, mensis, tempus idr.) v nadrednem stavku: lituo Romulus regiones direxit tum, cum urbem condidit Ci., tum decuit, cum sceptra dabas V., o praeclarum diem, cum proficiscar Ci. ko (kadar) pridem, nondum CX anni sunt, cum lata lex est Ci. odkar, ille eo tempore paruit, cum necesse erat Ci., fuit quoddam tempus, cum in agris homines bestiarum more vagabantur Ci., fuit (sc. tempus), cum hoc dici poterat L.; toda če se zaznamuje učinek, ki izvira iz kakovosti glavnega dejanja, se cum veže s cj.: fuit tempus, cum (= fuit tale tempus, ut) Germanos Galli virtute superarent C., fuit tempus, cum rura colerent homines Varr.; podobno: biduum supererat, cum exercitui frumentum metiri oporteret C.; tudi brez subst.: fuit (sc. tale tempus), cum arbitrarer Ci.; podobno: audivi, cum diceret Ci. Pogosto (z ind.) cum prīmum brž ko, kakor hitro, čim, (nunc) cum maximē (zdaj) več ko kdaj, (zdaj) bolj ko kdaj: qui cum primum sapere coepit, acerbissimos dolores miseriasque percepit Ci., quae nunc cum maxime filium interfectum cupit Ci. V retoriki se v živahnem pripovedovanju naglih in nenadnih dejanj odnos med stavkoma obrne tako, da je (časovni) stavek s cum (ki se mu pogosto dodaja še interea, interim, repente, subito ipd.) le formalno podreden, v resnici pa izraža glavno misel. Pravo časovno določilo je v navidezno glavnem stavku, uvedenem nav. s kakim časovnim adv. (iam, nondum, vix idr.). Ta cum (cum additivum ali inversum) se veže z ind. ne le pf. in impf., ampak tudi praesentis historici in (pri zgodovinopiscih) s historičnim inf.; slovenimo ga s kar ali pa se navidezni glavni stavek uvede s ko, zaradi česar postane cum-stavek glavni stavek: iam hoc facere noctu apparabant, cum matres familiae repente in publicum procurrerunt C., iam ver appetebat, cum Hannibal ex hibernis movit L., caedebatur virgis … civis Romanus, … cum interea nullus gemitus … illius miseri … audiebatur Ci., dies nondum decem intercesserant, cum illi alter filius necatur Ci., non dubitabat Minucius, … quin iste (Verres) … illo die rem illam quaesiturus non esset, cum repente iubetur dicere Ci., vix agmen processerat, cum Galli flumen transeunt C., Hannibal iam scalis subibat Locrorum muros, cum repente … erumpunt Romani L., iamque tenebat nox medium caeli spatium, cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., iam dies consumptus erat, cum nihil remittere atque instare S., Romanus promissa consulis fidemque senatūs exspectabat, cum Appius … ius de creditis pecuniis dicere L., plures deinde Macedonum naves superveniunt … , cum Tyrii inhibentes remis aegre evellere navem, quae haerebat Cu., nec multum erat progressa navis, cum dato signo ruere tectum loci T.

2. cum iterativum le za ponavljajoča se dejanja, klas. z ind. impf. ali (pogosteje) plpf. (v glavnem stavku stoji impf.), poklas. (pod vplivom pripovednega cum, gl. v nadaljevanju) tudi s cj. kadar koli, vselej ko, vedno kadar, kadar: (Verres) cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., cum ad aliquod oppidum venerat, eādem lecticā usque in cubiculum deferebatur Ci., summam cum fecerat, adducebat N., oppidum vocabant, cum silvas munierant C.; veniebat in theatrum, cum ibi concilium populi haberetur N., cum in ius duci debitorem vidissent, undique convolabant L.

3. cum historicum ali narrativum (pripovedni cum) = ko, potem ko, v zgodovinski pripovedi, zato s cj. (ker se v zgodovinski pripovedi ne pove samo, kako so si dejanja sledila, ampak tudi, v kakšni vzročni zvezi so), in sicer s cj. impf., če je dejanje istodobno z dejanjem glavnega stavka, in s cj. plpf., če je preddobno; v glavnem stavku nav. stoji pf., v živahni pripovedi pr. historicum, redk. impf.: Antigonus in proelio, cum adversus Seleucum et Lysimachum dimicaret, occisus est N., qui (Alexander) cum interemisset Clitum … , vix a se manus abstinuit Ci., quorum alter (Epaminondas) cum vicisset Lacedaemonios … atque ipse gravi vulnere exanimari se videret, … quaesivit, salvusne esset clipeus Ci., cum haec ita fierent, quaerebatur (= saepius quaesitum est), ubi esset Cleomenes Ci.; isti sklad, ne da bi se poudarjala vzročna zveza: Zenonem, cum Athenis essem, audiebam frequenter Ci., cum Lacedaemonii quererentur opus nihil minus fieri, interim reliqui legati sunt consecuti N., cum tridui viam procesisset, nuntiatum est … C.

4. cum explicativum ali coincidens ali identicum z ind. Dejanji glavnega in odvisnega stavka sta povezani ne le časovno, ampak tudi stvarno; odvisnik slovenimo načinovno: v tem ko, s tem da, kolikor, včasih tudi s kadar, če ali s participialnim skladom: cum igitur (Apollo) „nosce te“ dicit, hoc dicit: „nosce animum tuum“ Ci., de te, Catilina, cum quiescunt, probant, cum patiuntur, decernunt, cum tacent, clamant Ci., omnia tu Deiotaro, Caesar, tribuisti, cum et ipsi et filio nomen regium concessisti Ci., cotidianis fere proeliis cum Germanis contendunt, cum aut suis finibus eos prohibent aut ipsi in eorum finibus bellum gerunt C. Cj. se rabi le v izrazih: cum diceret, affiramaret, negaret, npr.: cotidie meam potentiam criminabatur, cum diceret … Ci.

B. kavzalne in koncesivne stavke

1. kavzalne: ker, ko (cum causale s cj.): cum sint in nobis consilium, ratio, prudentia, necesse est deos haec ipsa habere maiora Ci., cum … vita sine amicis insidiarum et metus plena sit, ratio ipsa monet amicitias comparare Ci., Parum insulam … cum oratione reconciliare non posset, copias e navibus eduxit N., Iugurtha, cum neque bellum geri sine administris posset et novorum fidem experiri periculosum duceret, varius incertusque agitabat S.; pogosto: quod cum ita sit ali quae cum ita sint ker je tako, ker je stvar taka, potemtakem: quae cum ita sint, Catilina, perge, quo coepisti Ci.; pogosto je cum okrepljen: ut pote cum ker namreč: Asin. Poll. in Ci. ep., quippe cum ker vendar, ker pač: Ci. ep., L., praesertim cum: C., N., pri Ci. in S. tudi cum praesertim zlasti ko, zlasti ker, predvsem ker (navaja poseb. tehten razlog). Za izrazi gratulor, gratias ago, laudo se cum (= quod) veže z ind., npr.: tibi gratias ago, cum tantum litterae meae potuerunt Ci. ep.

2. koncesivne (ki so pravzaprav tudi kavzalni): ko vendar, četudi, akotudi, čeprav, dasi, dasitudi, dasiravno, najsi (cum concessivum s cj.): ut Demosthenem scribit Phalereus, cum rho dicere nequiret, exercitatione fecisse, ut planissume diceret Ci., Socratis ingenium immortalitati Plato scriptis suis tradidit, cum ipse litteram Socrates nullam reliquisset Ci., fuit enim (Phocion) perpetuo pauper, cum divitissimus esse posset N., cum a tyranno crudeliter violatus esset, tamen eodem rediit N., me, cum ab reliquorum malis moribus dissentirem, nihilo minus honoris cupido vexabat S., Teucer Salamina patremque cum fugeret, tamen uda Lyaeo tempora populeā fertur vinxisse coronā H., Druentiae flumen, cum aquae vim vehat ingentem, non tamen navium patiens est L.

3. medtem ko, (cum adversativum s cj. za dopuščanje nasprotja): solus homo ex tot animantium generibus particeps est rationis, cum cetera sint omnia expertia Ci., nostrorum equitum erat quinque milium numerus, cum hostes non amplius octingentos equites haberent C.

C. cum correlativum v zvezi s tum: cum — tum če že — potem, ako — tedaj posebno, in še posebno, kakor — tako posebno. V tej zvezi, ki je bila sprva časovna, stoji ind.; v njej se poudarja drugi člen, v katerem je tum včasih okrepljen še s kakim adv. (etiam, vero, imprimis, maxime, praecipue idr.): cum auctoritas Pisonis valebat plurimum, tum illa erat causa iustissima Ci.; z istim predik. pojmom v obeh členih: cum antea distinebar maximis occupationibus, tum hoc tempore multo distineor vehementius Ci. ep., fortuna, quae plurimum potest cum in reliquis rebus, tum praecipue in bello C.; zaradi tega lahko cum — tum veže tudi posamezne pojme: quem (hominem) amicorum videtis comprobari cum dignitate, tum etiam vetustate Ci., volvendi sunt libri cum aliorum, tum imprimis Catonis Ci., consilia cum patriae, tum sibi inimica N., cum in aliis rebus, tum maxime … N., rex … cum virtute, tum gratiā viri permotus flexit animum suum S.; od tod skrajšano (elipt.) cum maximē, prav, prav posebno, predvsem, tudi še: cum maxime volo Ter., quae nunc cum maxime fiunt Ci., paret cum maxime mortuo Ci. pokoren mu je tudi še, če je mrtev, domus celebratur ita, ut cum maxime Ci. kar se le da. — Cum correlativum se veže s cj. le, kadar sta stavka, uvedena s cum — tum, v kaki vzročni zvezi, t.j., če je cum dopusten ali nasproten (cum concessivum ali adversativum): cum (= dasi) tota philosophia frugifera sit, tum nullus feracior in ea locus est quam de officiis Ci., cum te a pueritia tua unice dilexerim, tum hoc tuo facto multo acrius diligo Ci. ep.

cūrātiō -ōnis, f (cūrāre)

1. skrb, briga za kaj, za koga: me sinas curare ancillas, quae mea est curatio Pl., quid tibi hanc curatio est rem? Pl., quid tibi me aut quid agam curatio est? Pl.

2. oskrba = vzgoja, nega, negovanje; s subjektnim gen.: c. corporis Ci., Cels., corporum L., capillorum Petr.

3. occ. (medic.) zdravljenje, način zdravljenja, terapija, ozdravitev, rezanje bolnih udov, operacija: dolores capiebat ex curatione N., qui (medici) … gravioribus … morbis periculosas curationes … adhibere coguntur Ci., curatio simplicissima Ci., acris, felix, facilis, difficilis, periculosa et difficilis, mala, nova, matura, longior Cels., procedente curatione Cels., Plin. med zdravljenjem, exspirare inter primam curationem L., praeesse curationi L. (o zdravniku), ea curatio ipsa et contactus aegrorum vulgabat morbos L., aliquot menses transeunt, ad sanitatem dum venit curatio Ph. da zdravljenje pripelje do ozdravitve, obire curationes Sen. ph. (o zdravniku), lac istius modi curationibus accomodatissimum Plin. iun., commutare curationem Cael.; s subjektnim gen.: c. medici Ci., Afrorum, Heraclidis Tarentini Cels., scalpelli (z nožem) Cels.; z objektnim gen.: valetudinis Ci., regis L., morbi, febrium, ulceris Cels., vulneris Cels., Iust., adustorum, vulneratorum, curationes morborum Cels., curatio aurium, dentium, oculorum Plin.

4. pren.
a) oskrbovanje, preskrbovanje, preskrba, priprava: de curatione aliqua munerum regiorum cum Oppio locutus sum Ci. ep., ut odoratior sit vini c. Col., c. funeris Aug.
b) oskrbovanje = upravljanje, uprava, vodstvo, nadzorstvo, služba: ea potestas curatiove Ci., omnes potestates, imperia, curationes ab universo populo Romano proficisci convenit Ci., curatio negotii publici Ci., vacare omni curatione et administratione rerum Ci. (o bogovih), aedes Telluris est curationis meae Ci. ep. je pod mojim nadzorstvom, Asiatica c. frumenti Ci. ep. azijsko poverjeništvo nad žitom (= ki je imelo na skrbi nakupovanje žita v Aziji in spravljanje v Rim), c. agraria Ci. poverjeništvo za razdelitev zemljišč, služba poverjenika za razdelitev zemljišč, curationem et quasi dispensationem regiam suscipere Ci. upravo in tako rekoč promet s kraljevimi dohodki, qui … in curatione erant regni C. ki so bili državni upravniki, c. sacrorum, ministerii sui, Nemeorum (nemejskih iger) L., curationem bonorum patris postulare Q. (o sinu), curationem eam (sc. refectionem Capitolii) in alium transferre Suet., magistratus, potestas, curatio, legatio Icti.
c) jur. skrbstvo (skrbništvo), varstvo (varuštvo) nad odraslimi: vel in tutela esse vel in curatione, curationem suscipere, administrare Icti.

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.

curvāmen -inis, n (curvāre) krivina, zavoj, ob(l)ok, svod: Sil., Plin. iun., Amm., sectus lato curvamine limes O., sub alio atque alio caeli curvamine Gell. pod različnim podnebjem.

curvō -āre -āvī -ātum (curvus)

1. kriviti, skriviti (skrivljati), zakriviti (zakrivljati), (u)sločiti, upogniti (upogibati), (za)vihati: Mel., Plin., cum nux plurima curvabit ramos V., c. collum, genua sua V., genu deo (pred bogom) Vulg., cervicem alicuis Vulg. vrat upogniti komu, rotundas curvat aper lancīs H. sklede se šibijo pod veprom, c. trabes O., per … circuitu curvantem bracchia longo Scorpion atque aliter curvantem bracchia Cancrum O., oppositoque genu curvavit flexile cornu O. je ob uprtem kolenu (usločil in) napel lok, tako tudi curvare arcum manu Stat.; nec nostrum seri curvarent Aeacon anni O., curvata senio membra T., anus quaedam curvata gravi senio Ap.; iter … in orbem curvat eundem O. leta venomer v istem krogu, se curvare in cornua Cu. (o luni); s proleptičnim obj.: bimā curvans iam cornua fronte V. ki že dobiva krive roge, fretis acrior Hadriae curvantis Calabros sinus H. ki krivi (izjeda) zalive Kalabrije, cornua nec valuit curvare in paelice Iuno Pr. priležnici nastaviti krive roge; od tod v pass.: portus ab Euroo fluctu in arcum curvatus V. v loku izjeden (usločen), in quocumque frutice curvatur arcus caelestis Plin.

2. med. (u)kriviti se, zakriviti (zakrivljati) se, (u)sločiti se, sključiti se, šibiti se, upogniti (upogibati) se, pripogniti (pripogibati) se: digiti curvantur in ungues O., curvari manus (coeperunt) et aduncos crescere in ungues O., cumulusque immanis aquarum … curvari et crescere visus O. da se boči, pondere serpentis curvatur arbor O., adoptatis curvetur frugibus arbos Col. poet., arbor curvata suis fetibus Sen. tr., arbor (jambor) curvatur (namreč ob nevihti) Plin. iun., vitis curvatur Col., curvatur acies (ostrina) ferri Col., palma in diversum curvatur Plin., insectorum quorundam pedes foris curvantur Plin., crocodilo priora genua post curvantur, posteriora in superiorem partem Plin., homo ad necessaria opera curvatur Cels., nefas esse rectum animal (človek) curvari, ut adoret terram Lact.

3. pogosto pt. pf. curvātus 3 ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, upognjen, pripognjen (pripogljiv): cuspis curvata O., curvata glandibus ilex O., cruraque pinnigero curvata pisce O. goleni čisto spodaj ukrivljene v plavutasto ribo (ribji rep), turbo (vrtalka) actus habenā curvatis fertur spatiis V. se suče v krožnem teku, vitulus fronte curvatos imitatus ignes … lunae H. zakrivljena plamena lune = plameneči lunin krajec, curvatae in sua fata trabes Pr. v njegovo pogubo upognjena drevesa, orbis (krog, obroč) leviter curvatur Vell., copidas vocabant gladios leviter curvatos, falcibus similes Cu., iugum montis … curvatum Cu., os paululum in interiora curvatum Cels., cucumeres in hamos curvati, luna nova curvata in cornua, pontus Euxinus curvatus in cornua Plin., cubiculum in absida (hapsida) curvatum Plin. iun. soba krožne oblike, toto curvatus corpore Stat., pacem curvatis genibus orare Amm.; (o valujoči vodi) tudi = lokast, vzbočen, vzbokel: tollimur in caelum curvato gurgite V., illum curvata in montis faciem circumstetit unda V. vzboklo se dvigajoči val (prim. κυρτὸν κῦμα).

4. pren. komu vrat upogniti = omečiti, omehčati koga: quamvis neque te munera nec preces … nec vir … curvat H.

custodia ženski spol varstvo, okrilje; shranitev; tabernakel

bajo la custodia de pod okriljem
depositar en custodia deponirati v varstvo

čast ženski spol (-i …)

1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
čast in slava Ruhm und Ehren
imeti čast die Ehre haben
izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

2. vljudnostne formule:
s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
|
Vsa čast! Hut ab!
legija časti die Ehrenlegion
izguba časti der Ehrverlust
izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
kodeks časti der Ehrenkodex
občutek časti das Ehrgefühl
pojem časti der Ehrbegriff
pojmovanje časti die Ehrauffassung
razžalitev časti die Ehrenkränkung
rešitev časti die Ehrenrettung
stvar časti die Ehrensache
|
brez časti ehrenlos
streči po časti ein Ehrabschneider sein
pod častjo meni: unter (meiner) Würde
sploh: unter aller Würde
biti komu pod častjo eine Zumutung sein
pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
v čast zur Ehre
biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
v časteh geehrt, figurativno geschätzt
z vsemi častmi mit allen Ehren
zaradi časti ehrenhalber
zoper čast ehrenrührig

část honour, ZDA honor; (sloves) reputation, prestige, (slava) fame, renown, praise; (spoštovanje) esteem, respect

pri moji části! upon my honour!, on my word of honour!, pogovorno honour bright!
madež na části stain on one's honour
njemu v (na) část in his honour
izkazovati část to pay homage, to pay one's respects
žalitev části affront, defamation, (pismena) libel, (ustna) slander, insult; injury to reputation
část mi je... I have the honour (to)
část mi je sporočiti Vam... I beg to inform you...
to Vam dela část this does you honour
je pod mojo částjo that is beneath (ali below) my dignity
to mu ne dela části this does not do honour to him
smatram pod svojo částjo I think it below me
on je v veliki části he is in great esteem
biti ljubosumen za svojo část to be jealous of one's honour
gre za našo část our honour is involved (ali concerned), our honour is at stake
izkazati část to honour, to do (ali to pay honour ali respect ali homage)
izkazati komu poslednjo část to pay one's last respects to someone
kratiti komu část to slander someone
smatrati za část to consider it an honour
část komur část honour to whom honour is due
pod částjo mi je to storiti I am above doing it

část honneur moški spol , estime ženski spol , considération ženski spol , réputation ženski spol

gre za čast il y va de l'honneur
čast mi je obvestiti vas j'ai l'honneur de vous informer
izkazati, delati čast faire honneur à
sprejeti (odkloniti, rešiti) čast accepter (décliner, sauver) l'honneur
pod čast mi je je considère au-dessous de ma dignité (ali de mon rang); je considère comme indigne de moi de
čast komu čast à tout seigneur tout honneur

část (-í) f

1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
gre za mojo čast ne va del mio onore
(kot vljudnostna fraza)
čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
delati čast komu fare onore a qcn.
jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore

2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
izkazati komu čast onorare qcn.
storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti

3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.

čemer [é] ➞ → kar
o čemer wovon/worüber
pod čemer worunter
pri čemer wobei

članek samostalnik
(krajše besedilo) ▸ újságcikk, cikkPovezane iztočnice: poljudni članek, strokovni članek

čokat pridevnik
1. (o postavi) ▸ zömök, köpcös, tömzsiRopar je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. ▸ A rabló körülbelül 180 centiméter magas és zömök testalkatú.Ko se je kasneje vračal proti svoji votlini, je v grmičevju ujel manjšo čokato žival. ▸ Később, amikor visszasétált a barlangja felé, egy apró, zömök állatot pillantott meg a bokrok között.Doma nikoli nisem želela imeti velikega ogledala, saj ne bi prenesla pogleda na svoje čokate noge. ▸ Soha nem akartam, hogy nagy tükör legyen az otthonomban, mert nem bírtam elviselni a vaskos lábaim látványát.

2. (o obliki) ▸ vaskos, zömök, terebélyesOb presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke. ▸ A palánták az állandó helyre átültetésükkor legyenek vastagok és erősek.
Čokate hiše so pod žgočim soncem obledele in postale peščene barve. ▸ A vaskos házak kifakultak a tűző nap alatt, és homokszínűvé váltak.

črnobela fotografija stalna zveza
1. (posnetek) ▸ fekete-fehér fénykép, fekete-fehér fotó
Devet fotografov bo poskušalo ujeti kurenta v čim bolj estetsko dovršeno črnobelo fotografijo. ▸ Kilenc fotós igyekszik majd az egesztétikailag lehető legtökéletesebb fekete-fehér fotón megörökíteni a busójárást.
Objavila je črnobelo fotografijo pod tušem, na kateri si z rokama zakriva prsi. ▸ Egy fekete-fehér fotót posztolt magáról a zuhany alatt, amelyen kezével takarja a melleit.
Sopomenke: črno-bela fotografija

2. neštevno, fotografija (dejavnost) ▸ fekete-fehér fényképezés, fekete-fehér fényképészet
Sopomenke: črno-bela fotografija

črt|a ženski spol (-e …)

1. daljša ravna, kriva: die Linie (črtkana gestrichelte, pikčasta gepunktete, ravna gerade); -linie (nazobčana Zackenlinie, glasba notna Notenlinie, ob robu Randlinie, pomožna Hilfslinie, prečna Querlinie, polna Volllinie, spiralna Spirallinie, točkasta Punktlinie, vijugasta Schlangenlinie; črkovna Schriftlinie); v prometu: (dvojna Doppellinie/doppelte Sperrlinie, neprekinjena bela durchgezogene weiße Linie/Sperrlinie, prekinjena Ordnungslinie/Leitlinie, stop Haltlinie)
peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren
šport (bočna Seitenlinie, ciljna Ziellinie, golova die Torlinie; mejna igrišča Fehllinie, napadalna Angriffslinie, osnovna Grundlinie, prostega meta Freiwurflinie, servirna Aufschlaglinie, srednja Mittellinie, startna Startlinie, stranska Seitenlinie, vzdolžna Seitenlinie, za podajo žoge Angabelinie)
šport sodnik pri črti der Linienrichter/Grundlinienrichter
geografija (demarkacijska Demarkationslinie, ločnica Trennlinie, markacijska Markierungslinie, mejna Grenzlinie, mejna parcele ipd. Begrenzungslinie, obalna Küstenlinie/Uferlinie, vidna Gesichtslinie, zračna Luftlinie); vojska (bojna Gefechtslinie/Kampflinie, čelna Endlinie, premirja Waffenstillstandslinie, strelska Feuerlinie/[Schußlinie] Schusslinie, utrdbena Befestigungslinie, začetna Ausgangslinie)
v prvi bojni črti in forderster Front/in vorderster Linie
(kotirna Maßlinie, nivojska Niveaulinie, tehnika plaščna Mantellinie, fizika spektralna Spektrallinie, gradbeništvo, arhitektura stavbna Baufluchtlinie, šivna Nahtlinie, pomorstvo tovorna Ladelinie, tovorna vodna Tiefladelinie, vodna Wasserlinie); na roki: (na dlani Handlinie, spodnja Fußlinie, srčna Herzlinie, usode Schicksalslinie, življenjska Lebenslinie)
prema črta gerade Linie/ die Gerade
prečna črta die Schraffe
figurativno na vsej črti auf der ganzen Linie

2. krajša ravna, kriva; merilna: der Strich, -strich (ločilna Trennstrich, na veki Lidstrich, navzdolnja Abstrich, na koncu/pod računom [Schlußstrich] Schlussstrich, poševna Schrägstrich, prečna Querstrich, matematika ulomkova Bruchstrich)
barva črte die Strichfarbe
pod črto unter dem Strich
potegniti črto pod einen Strich machen/ziehen, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen
figurativno povleči črto ločnico einen Trennungsstrich ziehen/machen
figurativno napraviti/narediti črto čez X einen Strich durch X machen

3. širša: der Streifen; na obleki: der Streifen, tanka prečna: die Ringel; na grbu ipd.: der Balken; (proge) die Bänderung
narediti črte streifen

4. (poteza) obraza, značajska, opisa: der Zug
v grobih črtah opisati ipd.: in großen/groben Zügen/in den Hauptzügen

5. na nogavici: die Naht