Franja

idéntičen (-čna -o) adj.

1. (istoveten, enak) identico, uguale:
imeti identično stališče avere un punto di vista identico

2. (isti) identico, medesimo, stesso:
identična oseba la stessa persona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. identična enačba equazione identica
identična izraza espressioni identiche

idiot samostalnik
1. izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna oseba) ▸ idiótaBralci niso idioti, in nehajmo jih že podcenjevati. ▸ Az olvasók nem idióták, és ne becsüljük le őket.
Sopomenke: bedak, butelj

2. izraža negativen odnos (oseba z motnjo v razvoju) ▸ idióta
"Bolni ljudje, hudo bolni," je poudaril, "so samo bolni, niso otroci ali idioti." ▸ „Beteg, nagyon beteg emberek” – hangsúlyozta –, „csak betegek, nem gyerekek vagy idióták.”

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

illustration [-sjɔ̃] féminin ilustracija, slika; ilustriranje; slava, sijaj

contribuer à l'illustration de la patrie dati svoj prispevek slavi svoje domovine; figuré slavna oseba

ime¹ [é] srednji spol (-na, -ni, -na) (osebno ime) der Name; Personenname, -name (dekliško Mädchenname, domače Rufname, dvojno Doppelname, hišno Hausname, krstno Taufname, ljubkovalno Kosename, moško Männername, očetovo Vatername, žensko Frauenname, skrivno/ilegalno Tarnname, Deckname, šaljivo Scherzname, umetniško Künstlername, zbadljivo Neckname); (poimenovanje) der Name, -name (lastno Eigenname, občno Gattungsname, zbirno Sammelname; krajevno Ortsname, ledinsko Flurname, ljudsko Gemeinname, Trivialname, dežele/države/pokrajine Ländername, ladje Schiffsname, meseca Monatsname, naroda Völkername, zvezde Sternname)
ime Božje Gottes Name, der Name Gottes
ime Jezusovo der Name Jesu
|
… imena Namen(s)-
(določitev die Namengebung, omemba die Namensnennung, izbira die Namen(s)wahl, navedba die Namensangabe, sprememba die Namensänderung, uporabljanje die Namensführung; oseba tega imena der Namensträger)
… imen Namen-
(seznam das Namenverzeichnis, die Namenliste, knjiga das Namenbuch, register das Namenregister)
spomin za imena das Namengedächtnis
ščitek z imenom das Namensschild
štampiljka z imenom der Namensstempel
tablica z imenom na vratih: das Namensschild
dati ime komu/čemu (jemanden/etwas) taufen, benennen
na ime krstiti: auf einen Namen (taufen)
slišati na ime auf den Namen hören
delnica na ime die Namensaktie
vrednostni papir na ime das Namenspapier
po imenu: namens, dem Namen nach, beim Namen
po imenu X X genannt
klicati po imenu beim Namen rufen
pod imenom: unter dem Namen
pod tujim imenom unter fremden Namen
v imenu koga/česa: im Namen von
v Božjem imenu in Gottes Namen
z imenom klicati: beim Namen (rufen)
s pravim imenom beim rechten/richtigen Namen

imenovati to name; to call by name

imenovati koga po... to name someone after; (označiti) to denominate, to designate, to style, to term; (v službi) to nominate, to appoint (to office); (odrediti) to fix, to appoint (the day)
napačno imenovati to misname, pogovorno to get someone's name wrong
podrobno imenovati to specify
oseba, ki je nočem imenovati a person who shall be nameless
imenoval me je za svojega dediča he has named me his heir
imenovali so me po očetu I was named after my father
bil je imenovan za župana he was appointed mayor
imenovali so ga za predsednika they appointed him president
kako imenujete to stvar v angleščini? what do you call this thing in English?
imenovati se to be called, to be named
kako se imenuje ta vas? what is the name of this village?, what is this village called?

importante

A) agg. važen; pomemben; ugleden, močen:
personaggio importante važna, vplivna oseba, veljak

B) m važno:
l'importante è trovare un lavoro važno je dobiti delo

impraticabile agg. neuporaben; neprehoden, nedostopen:
strada impraticabile neprehodna cesta
persona impraticabile pren. nedostopna oseba

inattaccabile agg.

1. nezavzeten, neosvojljiv; odporen:
sostanza inattaccabile dall'acido snov, odporna proti kislini

2. pren. trden, ki ga ni moč ogroziti:
persona inattaccabile neoporečna oseba
posizione inattaccabile trden položaj

incruster [ɛ̃krüste] verbe transitif vdelati, obložiti z, inkrustirati (biser, dragulje ipd.); prevleči s skorjo, oskorjiti, tvoriti (apnenčasto) oblogo

s'incruster oskorjiti se, prekriti se s kotlovcem; figuré, familier utrditi se, zajesti se v; vgnezditi se (oseba) ukoreniniti se

indesiderabile agg. nezaželen:
persona indesiderabile (non grata) nezaželena oseba

indicato agg. ekst. primeren; učinkovit:
la persona più indicata a fare qcs. najprimernejša oseba za neko delo

individuo m

1. biol. posameznik, individuum

2. posameznik:
privilegiare l'interesse dell'individuo dajati prednost interesom posameznika; ekst. slabš. nekdo; sumljiva oseba; malopridnež

influence¹ [ínfluəns] samostalnik
vpliv (on, upon, over na, with pri)
moč, ugled; vplivna osebnost
fizika elektrostatična indukcija

pravno undue influence nedovoljeno vplivanje
politika sphere of influence interesna sfera
he is an influence in politics je vplivna oseba v politiki
to be under the influence of s.o. biti pod vplivom koga
to exercise (ali exert) an influence (up)on s.o. vplivati na koga
influence machine influenčni stroj

insoutenable [-tənabl] adjectif nevzdržen, nevzdržljiv; neznosen

opinion féminin insoutenable nevzdržno mnenje
personne féminin insoutenable neznosna oseba

interlope [ɛ̃tɛrlɔp] adjectif tihotapski; figuré sumljiv; vprašljiv, dvomljiv, dvoumen; masculin, vieilli tihotapska ladja

commerce masculin interlope tihotapska, črna trgovina
marchand masculin interlope trgovec s tihotapskim blagom
maison féminin interlope razvpita hiša, beznica
personnage masculin interlope qui a des relations avec des hommes du milieu sumljiva, dvoumna oseba, ki ima zveze s kriminalci

intrattabile agg. ki se ne da obdelati, obravnavati; pren. neprijazen, oduren:
metallo intrattabile kovina, ki je ni mogoče obdelati
problema intrattabile problem, ki ga ni moč obravnavati
persona intrattabile neprijazna oseba

invalidnost samostalnik
1. (zdravstveno stanje) ▸ fogyatékosság, rokkantságBolezen počasi povzroči težko invalidnost in odvisnost od tuje pomoči. ▸ A betegség lassan súlyos rokkantsághoz vezet, és külső segítségre szorul a beteg.Celotno vsoto za invalidnost izplačajo ob stoodstotni invalidnosti, sicer le del zavarovalne vsote glede na odstotek invalidnosti. ▸ A rokkantsági ellátás teljes összege kifizetésre kerül 100 százalékos rokkantság esetén, egyébként csak a biztosítási összeg rokkantsági százaléknak megfelelő része.
Povezane iztočnice: vojna invalidnost, nadomestilo za invalidnost, delovna invalidnost, poklicna invalidnost

2. lahko izraža negativen odnos (o nesposobnosti) ▸ fogyatékosságNevrotična obsedenost s poslovnim uspehom je izraz socialne invalidnosti. ▸ A neurotikus megszállottság az üzleti sikerért a társadalmi fogyatékosság megnyilvánulása.V času, ko že vrabci na vejah čivkajo o invalidnosti sodnega delovanja, premier v parlamentu pripoveduje, kako se problemov s sodstvom ne da rešiti prek noči. ▸ Egy olyan időszakban, amikor már a verebek is az igazságszolgáltatás fogyatékosságáról csiripelnek, a miniszterelnök a parlamentben arról mesél, hogy az igazságszolgáltatással kapcsolatos problémákat nem lehet egyik napról a másikra megoldani.

inviso agg. osovražen, nepriljubljen:
persona invisa a tutti nasploh nepriljubjena oseba

iubeō -ēre (prvotno ioubeō), iūssī, iussum

1. (držpr. t. t.) (za)ukaz(ov)ati, odrediti (odrejati), določiti (določati), ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), prista(ja)ti na kaj: quemadmodum senatus censuit populusque iussit Ci., dicere apud populum de legibus iubendis Ci.; kot uvodna formula pri rogacijah: „velitis, iubeatis“, odvisno: „vellent iuberent“, Ci., L.; z obj.: populus id iusserat Ci. je odobril, quae scisceret plebs aut quae populus iuberet S., i. legem, bellum, societatem L., foedus Ci., regem L. prizna(va)ti, pripozna(va)ti, ei provinciam Numidiam S. prisoditi (prisojati); s predik. acc.: eum regem L. ali eum imperatorem S. odmeriti (odmerjati) za … , določiti (določati) za … ; pesn.: volucres regna iubentes O. prisojajoče mu kraljestvo; nam. acc. dē: de ea re populus iussit L., de omnibus his populum iussisse L., de pace „uti rogas“ omnes tribus iusserunt L. V tej rabi je sprva sledil pravilno finalni stavek: iubere, ut … referret Ci., iuberent, ut senatus decerneret L., iussit senatus, ut classem traiceret L., populus iussit, ut statuas Verris quaestores demoliendas locarent Ci.; šele pozneje je nastopil tukaj ACI: senatus dictatorem dici iussit L.

2. (kako dejavnost komu) naložiti (nalagati), naročiti (naročati), (za)ukazati ((za)ukazovati), zapoved(ov)ati, vele(va)ti (naspr. vetare); abs.: defessa iubendo Iuno O., non iubeo Ci., lex? iubet aut vetat Ci., lex omnis aut iubet aut vetat Q., ut iusti (= iussisti) Pl., ita ut tu iusti Ter.; z obj.: iubere neces, tributum T., quid iubeatve vetetve O., fecisse, quod iusseram Ter.; pogosto pt. pf.: iussa fuga O., poena H., iussi labores T., iussae mortis nuntius T.; subst. iussum -ī, n zapoved, ukaz, povelje: deorum immortalium iussis id fecerunt Ci., iussis parens O. ali oboediens S., iussa facere V., efficere S., iussa aspernere, abnuere T., detrectare, exuere T.; occ. odredba, odlok, ukaz: aes, in quo populi iussa esse voluit Ci., putasne, si populus iusserit, id iussum ratum atque firmum futurum Ci., perniciosa et iniusta populis iussa describere Ci.; poseb. odredba ali zapisek zdravnikov: iussa medicorum ministrare O. da(ja)ti (bolnikom), kar so odredili (zapisali) zdravniki. Sklad:

1. klas. z ACI; pri tem si je treba zapomniti:
a) če je navedena oseba, ki zapoveduje in ki se ji zapoveduje, stoji ACI act.: exire ex urbe iubet consul hostem Ci., iussit Timarchidem aestimare argentum Ci., quis te istaec iussit loqui Ter., Caesar te sine curā esse iussit Ci. ti pravi, da bodi brez skrbi, abire Cophen iubet Cu. zapove Kofenu, naj gre svojo pot, duas acies hostem propulsare, tertiam opus perficere iussit C.; poseb. v reklu: amicum valere (salvere) iubere Ci. klicati mu salve ali vale (= pozdravljati ali poslavljati se); inf. act. lahko tudi ostane, če oseba, kateri se zapoveduje, ni omenjena, ker je sama po sebi umevna ali pa ker je zapoved splošno veljavna: receptui canere iubet C. (namreč trobentačem), Verres adesse iubebat (sc. reum) Ci., consul exire ex urbe iussit Ci. (namreč tistemu, o katerem se ravno govori), pronuntiare iusserunt (sc. praecones) C., signum observare iubet (sc. milites) C.; od tod v svobodnejšem govoru sploh z inf.: sapientia iubet augere opes Ci. da naj človek … , fortitudo dimicare iubet Ci.; tako zlasti pri pesnikih in poznejših piscih: flores amoenae ferre iube rosae H., iube oculos elidere Pl., aperire deinde armentarium iussit T.
b) če oseba, ki se ji zapoveduje, ni omenjena, je treba misel obrniti oz. izraziti pass.: vocari ad se Agonidem iubet Ci., tabulas proferri iussimus Ci.
c) če zapovedujoča oseba ni imenovana, stoji NCI: ire in exsilium iussus est Ci., homines iubentur abire Ci., consules iubentur scribere exercitum L. konzuloma se naroči, dare vela iubemur O.
č) seveda stoji tudi tukaj inf. pass., če oseba, ki se ji zapoveduje, ni omenjena: locus lautiaque legatis praeberi iussa L. bil je izdan ukaz, da naj se …

2. V vulg. govoru (kot v. imperandi) s finalnim stavkom: iubebat, bonum haberet animum T., iube maneat Ter., Ucubim iussit incenderent Auct. b. Hisp., legati … iubebant, vel obsides daret L., iubet, depositis impedimentis sarcinisque expediti certarent T., iube famulos, apparent Pl., herus me iussit Pamphilum hodie observarem; večinoma z veznikom: iubeto, ut certet Amyntas V., iussit, ut naves Euboeam peterent L., ut puellas curent, conforment, iube Afr. fr., sive iubebat, ut facerem quid, sive vetabat H., aegrum iubet, ut sit animo bono Ap., hoc tibi erus me iussit ferre … atque ut mecum mitteres Phoenicium Pl., alter consul cum Bois iussus bellum gerere; alterum (consulem) ut mitteret Romam L., iubet sententiam ut dicat suam Ter., quo (praecepto) iubemur, ut quoties possumus de omnibus legis verbis controversiam faciamus Sen. ph., quod ne fieret, consules amicique Pompei iusserunt Hirt., qui iubet, ne fallas mercennarium Aug., obtestor, iubeas, ne citus impetus arsurum mediis inferat ignibus Prud. Poznejša latinščina sklada ta glag. celo z dat. (analogno po glag. imperare): Britannico iussit, exsurgeret T., quibus iusserat, ut resisterent T., Hercules Patitio ac Pinario sacrorum custodibus iussit, ne mulierem interesse permitterent Macr.; podobno: scribae interroganti, quid fieri signis vellet, iussit L.

Opomba: Star. cj. pf. iūssim, iūssis Pl., iūssit Rogatio vetus ap. Fest., Ci.; fut. II. act. iūssō: Pl., V., Sil. Sinkop. pr. iuben = iubesne: Pl.; pf. iūstī = iūssistī Pl., Ter.; inf. pf. iūsse = iūssisse: Ter.