Franja

Zadetki iskanja

  • hodíti (-im) imperf.

    1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
    hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
    hoditi sem in tja andare qua e là
    hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    hoditi po prstih andare in punta di piedi
    hoditi ko polž andare a passo di lumaca
    hoditi po vseh štirih andare carponi
    pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

    2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
    hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
    hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

    3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
    že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
    že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

    4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
    hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
    hoditi v črnem portare il lutto
    hoditi bos andare scalzo

    5. (v zvezi s 'pot'):
    hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
    hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
    hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
    hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
    hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
    pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
    hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
    šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
    hoditi po glavi frullare in testa
    pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
    pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
    hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
    hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
    hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pog. hoditi (komu)
    narobe, navzkriž andare storto
    hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • hokejsko prislov
    (o hokeju) približek prevedkajégkorong terén, jégkoronggal kapcsolatos
    hokejsko razvita država ▸ jégkorong terén fejlett ország
    Mestni vrvež na Jesenicah je bil v tem tednu znova povsem hokejsko obarvan. ▸ Jesenice nyüzsgő városi életét ezen a héten ismét a jégkoronggal kapcsolatos események jellemezték.
    Je član kluba, v katerem je hokejsko odrasel, v katerem je glavni. ▸ Annak a klubnak a tagja, ahol jégkorongozóként felnőtt és ahol ő a főszereplő.
    Klub se hokejsko udejstvuje že od leta 1968. ▸ A klubban már 1968 óta működik jégkorongszakosztály.
  • hotéti to be willing; to want; (marati) to like; (želeti) to wish, to want, to desire; (nameravati) to intend, to purpose, to mean, to have in view

    rajši hotéti to prefer
    ne hotéti to be unwilling
    hočeš cigareto? will you have a cigarette?
    kaj hočete? what do you want?
    kaj hočeš od mene? what do you want of me?
    on ve, kaj hoče he knows what he wants, he knows his mind
    kakor hočete as you like, as you please, as you wish, suit yourself
    naj to hoče ali ne whether he likes it or not
    hočeš-nočeš whether you like it or not, willy-nilly, willing or unwilling
    noče sprejeti denarja he won't accept the money
    naj stane, kar hoče whatever the cost, whatever it may cost
    kaj hočete reči s tem? what do you mean by it?
    ona dela, kar hoče she has her own way
    sam ne ve, kaj hoče he does not know his own mind
    hočem, da greš domov I want you to go home
    s silo hoče, da grem domov he insists on my going home, he insists I go home
    imamo vse, kar hočemo we have all we want, we want for nothing
    hočemo mu dobro we wish him well
    kaj mi hoče (čemu mi bo) ta knjiga? I have no use for this book
    hoče mi se (piti) I feel like a drink, I feel thirsty, I'd like a drink
    dobro vem, kaj on hoče I fully appreciate (ali I realise full well) what he has in mind
    kakorkoli hočete as you like (ali choose ali please), at your discretion
    hoče biti (dela se, da je) znanstvenik he pretends to be a scientist
    hočeš, da te peljem z avtom (na postajo)? would you like me to drive you (to the station)?, shall I drive you (to the station)?
    hočete še malo mesa? will you have (ali take) a little more meat?
    kaj sem hotel reči? what was I going to say
    hotel sem samo reči, da... I only meant to say that...
    hotel je telelefonirati, pa je pozabil he meant to call, but he forgot
    (sam) si to hotel you asked for it (yourself)
    hotela me je udariti she felt like hitting me
    usoda je hotela, da... it was fated that...
    srce mi je hotelo počiti my heart was ready to burst (ali to break)
    on je tako hotel he wanted it that way
    hotel se je poročiti he wanted to get married, he was about to be married
    nesreča je hotela (as) ill luck (ali misfortune) would have it
    na vsak način je hotel imeti nov avto he insisted on having a new car
    jaz bi hotel (iti) I should like (I'd like) to (go)
    kaj bi hoteli še več? what more could you wish for?
    hotéti in želeti je dvoje willing and wishing are not the same
  • hotéti querer ; (želeti) desear ; (zahtevati) pedir, exigir

    rajši hoteti preferir
    brezpogojno hoteti querer a todo trance
    kakor hočete como usted quiera
    on hoče (iti) v Nemčijo quiere ir a Alemania
    kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
    kaj hočeš še več? ¿qué más quieres?
    on ne ve, kaj hoče no sabe lo que quiere
    naredi, kar hočeš haz lo que quieras (ali lo que te plazca)
    hočeš nočeš plazca o no plazca, quiérase o no
    bodi temu kakor hoče sea como quiera
    takó si hotel así lo has querido
    naj se zgodi, kar hoče venga lo que quiera
  • hrána food; fare; nourishment, nutriment, article (s pl) of food; pabulum (često figurativno); (živež, živila) victuals pl, provisions pl, eatables pl, (knjižno) viand (s pl), žargon grub, ZDA žargon chow; (jed) dish, course, go; (obrok) meal; (v menzi, skupna) mess, commons pl; (predpisana) diet, dietary, regimen

    brez hráne short of food, without food
    redilna hrána nourishing food
    obilna, mastna hrána rich food
    domača hrána household fare
    dobra hrána good fare
    slaba hrána bad (ali poor) fare
    lahka hrána light food
    preprosta hrána plain food
    koncentrirana (vitamizirana) hrána concentrated (vitaminized) food
    osnovna, glavna hrána staple food
    duševna hrána mental pabulum, intellectual sustenance, food for the mind
    hrána za topove cannon fodder
    hrána in obleka food and clothing
    hrána in vsa oskrba all found
    hrána in stanovanje board and lodging
    brezplačna hrána in stanovanje free board and lodging
    oskrba s hráno food supply
    dodatek v hráni supplement in kind
    pomanjkanje hráne food shortage, scarcity of provisions
    uvoz hráne import(s) of food
    oseba, ki si dela zaloge hráne (food) hoarder
    prikrajšanje, zmanjšanje hráne food cuts pl
    nezadostna hrána short commons
    biti na hráni pri to board with
    dobiti nekaj hráne za pod zob žargon to get some grub
    angleška hrána mi ne diši I do not relish English cooking
    hrána se kvari the food is going rotten (ali going bad, going off)
    loviti, iskati hráno to forage for food
    on mi daje hráno he supplies me with food, he provides my food
    odtrgavati si hráno od ust to deny oneself food
    vzeti koga na hráno to give someone board, to take someone as a boarder, to board someone
    odtegovati si hráno to put oneself on short commons, to cut down on one's food
  • hranilna vloga ženski spol die Sparbucheinlage, die Spareinlage, das Sparguthaben
    poštna hranilna vloga die Postsparanlage, das Postsparguthaben
    obresti od hranilnih vlog Sparzinsen množina
    obseg hranilnih vlog das Sparaufkommen
  • hrbét back

    za mojim hrbétom behind my back
    za hrbétom (figurativno) in the rear
    hrbét roke (stola) back of a hand (of a chair)
    hrbét knjige spine of a book
    cestni hrbét camber
    gorski hrbét ridge, spine, arête
    imeti koga na hrbétu (figurativno) to have someone on one's back
    imeti sovražnika za hrbétom to have the enemy in the rear
    volkovi so mu bili za hrbétom the wolves were at his back
    ležati na hrbétu to lie on one's back, to lie supine
    naložiti komu breme na hrbét to lay a burden on someone's back
    obrniti se na hrbét to turn over on one's back
    obrniti komu hrbét (figurativno) to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cut someone
    pasti na hrbét to fall on one's back
    pisati na hrbét lista, dopisnice to write on the back (ali on the other side) of a leaf, of a postcard
    obrekovati, opravljati koga za hrbétom to backbite
    pokazati hrbét (zbežati) to turn tail; to run away (sovražniku from the enemy)
    storil je to za mojim hrbétom he did it behind my back
    (u)kriviti, upogniti hrbét (od starosti) to stoop (from old age), figurativno (klečeplaziti) to cringe, to fawn
    zasaditi komu meč v hrbét to stab someone in the back
    zavarovati si hrbét vojska to secure one's rear
    bogu za hrbétom figurativno (daleč od sveta) at the back of beyond
  • hrček samostalnik
    1. (žival) ▸ hörcsög
    imeti hrčka ▸ hörcsöge van
    skrbeti za hrčka ▸ hörcsögről gondoskodik
    kletka za hrčka ▸ hörcsögketrec
    vrste hrčkov ▸ hörcsögfajták
    Povezane iztočnice: kitajski hrček, veliki hrček, zlati hrček

    2. (kdor po nepotrebnem kopiči stvari) ▸ hörcsög
    Prepričana sem, da vsak od nas pozna kakšnega hrčka, ki nikoli ničesar ne vrže stran. ▸ Biztos vagyok benne, hogy mindnyájan ismerünk egy hörcsögöt, aki soha semmit nem dob ki.
    Municijo je vojska zbirala tako pridno kot kak hrček. ▸ A hadsereg a muníciót olyan szorgalmaan gyűjtögette, mint a hörcsögök.

    3. neformalno, lahko izraža negativen odnos, zlasti v športnem kontekstu (o Hrvatih) neformalnohörcsög [horvát]
    Trener je po moje krivec za povprečne predstave Hrvaške, ki zagotovo zmore več. Upam, da je poraz danes hrčke streznil in bodo v bodoče pokazali boljšo igro. ▸ Véleményem szerint az edző a hibás Horvátország átlagos teljesítményéért, amely minden bizonnyal többre képes. Remélem, hogy a vereség ma kijózanította a hörcsögöket, és a jövőben jobb játékot fognak mutatni.
    V vaterpolu so hrčki svetovni prvaki. ▸ Vízilabdában a hörcsögök világelsők.
  • hrenovka samostalnik
    1. pogosto v množini (vrsta klobase) ▸ virsli
    piščančja hrenovka ▸ csirkevirsli
    vegetarijanske hrenovke ▸ vegetáriánus virsli
    pečene hrenovke ▸ sült virsli
    skuhati hrenovke ▸ virslit főz
    hrenovke na žaru ▸ grillezett virsli
    par hrenovk ▸ egy pár virsli
    puranja hrenovka ▸ pulykavirsli
    telečja hrenovka ▸ borjúvirsli
    Zadnji dan smo podelili priznanja in diplome, kurili taborni ogenj in spekli hrenovke. ▸ Az utolsó napon az okleveleket és a diplomákat adtuk át, tábortüzet raktunk és virslit sütöttünk.
    Najraje imam špinačo, krompir in hrenovke, od sadja pa jagode. ▸ A legjobban a spenótot, a burgonyát és a virslit, a gyümölcsök közül pedig az epret szeretem.
    Povezane iztočnice: hrenovka v testu

    2. neformalno, lahko izraža negativen odnos (moški spolni ud) ▸ bőrös virsli [férfi nemiszerv]
    Rada bi kljub njegovi mini hrenovki ostala z njim. ▸ Apró virslije ellenére is szeretnék együtt maradni vele.
  • hrípav raucous; hoarse; husky

    biti hrípav to be hoarse
    postati hrípav od govorjenja to talk oneself hoarse
  • hròm (hrôma -o) adj. storpio; paralitico:
    hrom na obe nogi paralitico ad ambedue le gambe
    pren. hrom od strahu (mezzo) morto di paura
  • hruška samostalnik
    1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körte
    nasad hrušk ▸ körteültetvény
    cvetovi hruške ▸ körtefa virágai
    list hruške ▸ körte levele
    sadovnjak hruškkontrastivno zanimivo körtés
    deblo hruške ▸ körtefa törzse
    drevored hrušk ▸ körtesor
    lubje hruške ▸ körtefa kérge
    bolezen hrušk ▸ körtefák betegsége
    sadika hruške ▸ körtecsemete
    cepljenka hruške ▸ oltott körte
    posaditi hruško ▸ körtefát ültet
    podreti hruško ▸ körtefát kivág
    hektar hrušk ▸ egy hektár körte
    Pozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.
    stara hruška ▸ öreg körtefa
    visokodebelna hruška ▸ magastörzsű körtefa
    zgodnja hruška ▸ korai körte
    košata hruška ▸ terebélyes körtefa
    okrasna hruška ▸ díszkörte
    velika hruška ▸ nagy körtefa
    splezati na hruško ▸ körtefára felmászik
    krošnja hruške ▸ körtefa lombja
    Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

    2. (sadež) ▸ körte
    zrela hruška ▸ érett körte
    suhe hruške ▸ aszalt körte
    olupljena hruška ▸ meghámozott körte
    sočna hruška ▸ lédús körte
    debela hruška ▸ húsos körte
    sladka hruška ▸ édes körte
    kuhane hruške ▸ főtt körte
    gnila hruška ▸ rothadt körte
    rumena hruška ▸ sárga körte
    dušene hruške ▸ párolt körte
    vložene hruške ▸ körtebefőtt
    sveže hruške ▸ friss körte
    pečene hruške ▸ sült körte
    slastna hruška ▸ ínycsiklandó körte
    trpka hruška ▸ fanyar körte
    obirati hruške ▸ körtét szed
    pojesti hruške ▸ körtét megeszik
    dušiti hruške ▸ körtét párol
    sušiti hruške ▸ körtét szárít
    razrezati hruške ▸ körtét felszel
    nabirati hruške ▸ körtét szed
    sorta hrušk ▸ körtefajta
    Stare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.
    pridelek hrušk ▸ körtetermés
    Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.
    vrsta hrušk ▸ körtefajta
    obiranje hrušk ▸ körteszedés
    letina hrušk ▸ körtetermés
    plod hrušk ▸ körte termése
    sok hrušk ▸ körtelé
    lupina hrušk ▸ körtehéj
    prodaja hrušk ▸ körteárusítás
    cena hrušk ▸ körte ára
    polovica hruške ▸ fél körte
    kilogram hrušk ▸ egy kilogramm körte
    krhelj hruške ▸ körteszirom
    rezina hruške ▸ körteszelet
    pehar hruške ▸ szakajtó körte, gyékénykosár körte
    košček hruške ▸ körtedarab
    omleta s hruškokontrastivno zanimivo körtés omlett
    skuta s hruškokontrastivno zanimivo körtés túró
    solata s hruškamikontrastivno zanimivo körtés saláta
    pita s hruškokontrastivno zanimivo körtés pite
    palačinke s hruškamikontrastivno zanimivo körtés palacsinta
    žganje s hruško ▸ körtepálinka
    torta s hruškamikontrastivno zanimivo körtés torta
    nadevati s hruškami ▸ körtével tölt
    sladkati se s hruškami ▸ körtét majszol, körtét nassol
    posladkati se s hruškami ▸ körtét majszol
    servirati s hruškami ▸ körtével tálal
    žganje iz hrušk ▸ körtepálinka
    nektar iz hrušk ▸ körtenektár
    kompot iz hrušk ▸ körtekompót
    solata iz hrušk ▸ körtesaláta
    narastek iz hrušk ▸ körtefelfújt
    mošt iz hrušk ▸ körtemust
    sok iz hrušk ▸ körtelé
    pridelovanje hrušk ▸ körtetermesztés
    zimske hruške ▸ téli körte
    Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

    3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]
    hruška za beton ▸ betonkeverő
    Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
    Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

    4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverő
    hruška betona ▸ tartály beton
    Popoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
    Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

    5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
    Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.
  • húd (-a -o)

    A) adj.

    1. severo, rigoroso

    2. adirato, arrabbiato:
    biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

    3. ostile

    4. furioso, rabbioso (cane)

    5. cattivo; malvagio:
    sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
    hudo dejanje azione malvagia, cattiva

    6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
    hude novice brutte notizie
    hudi časi brutti tempi
    huda ura temporale

    7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
    hud mraz freddo terribile
    huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
    huda bolečina forte dolore
    hud kašelj forte tosse
    hud bolnik malato grave
    hud klanec forte, ripida salita
    pren. hud lovec cacciatore appassionato
    hud pijanec bevitore incorreggibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hud udarec terribile colpo
    pren. biti hud na denar essere avido di denaro
    delati hudo kri far cattivo sangue
    biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
    čeb. huda gniloba covata a sacco

    B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
    huda je za delo è difficile trovar lavoro
    pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
    povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
    umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
    pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
    prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
    ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
    nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto
  • hudič moški spol (-a …) der Teufel; der Böse, der Leibhaftige, der Erzfeind
    figurativno hudič je der Teufel ist los
    sam hudič ve weiß der Kuckuck
    hudič ga je obsedel er ist vom Teufel besessen, der Teufel ist gefahren in …
    hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen, hol's der Teufel/der Geier
    bati se česa/koga kot hudič križa (etwas/jemanden) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
    tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
    v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
    imeti hudiča v sebi den Teufel im Leibe haben
    izganjalec hudiča der Teufelsaustreiber
    izganjanje hudiča der Exorzismus
    izganjati hudiča z Belcebubom den Teufel mit dem Beelzebub austreiben
    ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
    biti od hudiča ein Satanskerl sein
    za hudiča! verwünscht!, alle Wetter!
    X je šel k hudiču X ist beim/zum Teufel
    Pojdi k hudiču! Geh zum Teufel!
    poslati k hudiču zum Teufel wünschen
    tristo hudičev! Tod und Teufel!
    o, hudiča! ach du grüne Neune!
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • hudíč diablo m

    hudič! ¡al diablo!; ¡diablo(s)!
    on je od hudiča (él) tiene el diablo metido en el cuerpo; es el mismísimo demonio
    v sili hudič muhe žre a falta de pan buenas son tortas
  • hudíčev (-a -o) adj.

    1. di, del demonio, demoniaco; di, del diavolo, diabolico, infernale:
    nesreča je hudičevo delo la disgrazia è opera del demonio
    hudičevi naklepi disegni diabolici
    hudičev kamen (lapis) pietra infernale, nitrato d'argento
    kem. hudičevo olje anidride solforica

    2. pren. del diavolo:
    rad bi že prišel iz te hudičeve luknje vorrei andarmene una buona volta da questo buco del diavolo

    3. pren. (ki prinaša trpljenje, težave) brutto, cattivo, pessimo:
    hudičevi časi tempi brutti
    hudičevo vreme tempo pessimo

    4. pren. (v povedni rabi)
    biti bolj hudičev od hudiča samega saperne una più del diavolo
    biti ves hudičev sapere dove il diavolo tiene la coda
  • hvaléžnost gratitude; gratefulness; thankfulness; (komu, za to someone, for)

    iz hvaléžnosti za in gratitude for
    usluga iz hvaléžnosti a grateful service
    pokazati svojo hvaléžnost to show one's gratitude
    sijati od hvaléžnosti to glow (ali to be radiant) with gratitude
    s hvaléžnostjo kaj sprejeti to accept something gratefully
    sprejmite, prosim, izraze moje globoke hvaléžnosti please accept my heartfelt thanks
  • igralsk|i (-a, -o)

    1. umetniški: darstellerisch; schauspielerisch
    igralski poklic der Schauspielerberuf
    igralski naraščaj Nachwuchsschauspieler množina
    amaterska igralska skupina die Laienspielgruppe
    igralska umetnost die Schauspielkunst

    2. hazarderski: Spiel-
    igralska strast die Spielleidenschaft, huda: der Spielteufel (obseden od igralske strasti vom Spielteufel besessen)
  • igráti (-ám)

    A) imperf.

    1. (igrati dramski tekst) recitare, interpretare:
    igrati Hamleta recitare la parte di Amleto

    2. muz. suonare:
    igrati Chopinove nokturne suonare i notturni di Chopin
    igrati violino suonare il violino
    igrati po notah, po posluhu, po spominu suonare secondo le note, a orecchio, a memoria

    3. šport. giocare:
    igrati košarko, nogomet, odbojko giocare a pallacanestro, al pallone, a pallavolo
    igrati doma, v gosteh giocare in casa, fuori casa

    4. igre giocare:
    igrati domino, karte, šah giocare a domino, a carte, agli scacchi
    igrati za denar giocare a soldi
    igrati športno stavo giocare al totocalcio
    igrati na loteriji giocare alla lotteria

    5. pren. (pretvarjati se, hliniti) fingere, simulare

    6. pren. tremolare (muscoli, vene)

    7. pren. tremolare, trepidare:
    v njenem glasu je igrala ganjenost la sua voce trepidava di commozione
    svetloba igra na stropu la luce tremola sul soffitto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v kinu igra dober film al cinema danno un buon film
    pog. pren. srce mu igra od veselja il cuore gli scoppia dalla gioia
    pog. pren. ne igrati nobene vloge non avere alcuna importanza
    pren. igrati komedijo recitare la commedia
    pren. igrati prvo violino avere un ruolo decisivo
    pren. igrati na dve karti fare il doppio gioco
    pren. igrati na vse ali nič rischiare tutto per tutto
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    igrati na borzi giocare in borsa

    B) igráti se (-am se) imperf. refl.

    1. giocare:
    igrati se slepe miši, skrivalnice giocare a mosca cieca, a rimpiattino, a nascondino

    2. giocherellare, trastullarsi

    3. pren. giocare, gingillarsi, spassarsi; scherzare:
    igrati se s kom giocare con qcn., prendersi gioco di qcn.
    igrati se z ognjem, s smrtjo scherzare col fuoco, con la morte
    dolgo igrati se z neko mislijo covare a lungo un pensiero