Franja

Ampyx -ycis, acc. -yca, m (Ἄμπυξ) Ampik, gr. moško ime,

1. Finejev tovariš, nasprotnik Perzeja, ki ga je ob svoji svatbi okamnil z Meduzino glavo: O.

2. neki Lapit, ki je na Pritojevi svatbi ubil Kentavra Oikla: O.

amterminī -ōrum, m (amb[i] in terminus) „ob mejah rim. ozemlja prebivajoči“, obmejniki, obmejni prebivalci: P. F.

amuser [amüze] verbe transitif zabavati, razvedriti, kratkočasiti, (raz)veseliti; figuré varati, za nos voditi, uspavati, zamotiti

s'amuser zabavati se, razvedriti se, kratkočasiti se, čas izgubljati, šaliti se (de z), norčevati se (de iz); péjoratif veseljačiti, lumpati
pour s'amuser za šalo
amuser le tapis (familier) veliko govoriti (o nepomembnih stvareh), prazno slamo mlatiti
amuser l'ennemi (figuré) zvijačno prevarati sovražnika
tu amuseras le caissier pendant qu'on ouvrira le coffre ti boš zamotil blagajnika, medtem ko bomo odprli sef
amuser quelqu'un par des promesses imeti koga za norca z obljubami
il s'amuse à mes dépens zabava se na moje stroške
elle s'est amusée de moi ponorčevala se je iz mene
l'enfant s'amuse à lancer la balle contre le mur otrok se zabava z metanjem žoge ob zid

Amyclae (Amynclae, Amunclae, Amunculae) -ārum, f (Ἀμύκλαι) Amikle (Aminkle, Amunk[u]le), mestno ime,

1. lakonsko mesto jugovzhodno od Šparte, ustanovil ga je baje neki Amiklas ali Aminklant (Ἀμύκλας, gen. -α ali -αντος), domovina Dioskurov, Helene in Klitaimestre, s svetiščem in velikanskim Apolonovim kipom, pri katerem so se vsako leto obhajala „Hyacinthia“ (gl. Hyacinthus): L., O. idr. Okrog l. 750 so Dorci mesto osvojili. Nejevoljni zaradi pogostnih praznih govoric o sovražnikovem bližanju so namreč meščani baje izdali zakon, da ne sme nihče več govoriti o sovražniku; zaradi tega niso nič vedeli o tem, ko so se Dorci res bližali; od tod: Amunculas tacendo periisse audio Afr. fr., quas evertēre silentia, Amyclae Sil.; preg.: Amyclis ipsis taciturnior ero Sid., prim.: taciturne, Amyclas qui silentio viceris Aus.

2. staro avzonsko mesto (po mitu ahajsko-lakonska naselbina) v Laciju med Kajeto in Teracino ob zamočvirjenem, po njem imenovanem Amikelskem zalivu (sinus Amynclanus): tacitae Amyclae V. tihe (ker so jih preb. baje zapustili zaradi mnogih strupenih kač) ali pa (po drugih razlagalcih) molčeče (češ, pesnik je prenesel ta pridevek od lakonskih na lacijske Amikle, namigujoč na zgoraj pod 1. omenjeni dogodek, če ni morda nevede zamenjal obeh mest), Varro auctor est... in Italia Amynclas a serpentibus deletas Plin., ubi fuere Amyclae sive Amynclae a serpentibus deletae Plin., Fundanae Amyclae Mart. — Od tod adj. Amyclaeus 3 (Ἀμυκλαῖος) amikelski = ki spada k lakonskim Amiklam, iz lakonskih Amikel: fratres (= Kastor in Poluks) V., mater (= Leda) Stat., olores (ker je Jupiter kot labod prišel k Ledi) Stat., pluma Mart. labodje pero, ductor (= Amikljan Ksantip) Sil., Canopus Sil. dolnjeegiptovsko mesto, imenovano po Amikljanu Kanopu, Menelajevem krmarju, ki je tam umrl, corona Mart. v bojnih igrah ob Hijacintovih svečanostih (gl. pod 1.) priborjen; pesn. = lakonski, špartanski: canis V., venenum Mart. ali Amyclaeis medicatum vellus aënis murice cum Tyrio O. lakonski škrlat, nepos (= Klavdij Neron, ker je gens Claudia baje izhajala iz Sabincev, ti pa iz Špartancev) Sil. Amynclānus 3 aminkelski = ki spada k lacijskim Aminklam: sinus Amynclanus Plin. Aminkelski, Kajetski zaliv.

Amydōn, -ōnis, f (Ἀμυδών) Amidon, kraj ob reki Aksiju v mak. Peoniji: Iuv.

Anactorium -iī, n (Ἀνακτόριον) Anaktorij, akarnansko predgorje z istoimenskim mestom ob vhodu v Ambrakijski zaliv: Pl. Od tod adj. Anactorius 3 anaktorijski: Plin., Sil.

anamneza samostalnik
1. medicina (zdravstvena zgodovina) ▸ anamnézis, kórtörténet, kórelőzményAdolescenti z depresijo v anamnezi so bolj ogroženi za ponavljajočo se depresivno motnjo v odrasli dobi. ▸ A kortörténetükben depresszióval kezelt fiataloknál nagyobb a veszélye a felnőttkori ismétlődő depressziós zavar fellépésének.
Že dobra anamneza lahko brez dodatnih preiskav pripelje do pravilne diagnoze. ▸ A jó anamnézis már további vizsgálatok nélkül is helyes diagnózishoz vezethet.
Povezane iztočnice: družinska anamneza

2. (analiza pretekle dejavnosti) ▸ anamnézis, történet
Celotna medijska anamneza dogajanj pred šestnajstimi leti je bila bolj kot ne uničujoča. ▸ A tizenhat évvel ezelőtti események médiatörténete több, mint pusztító.
Anamneza je jasna: nekaj je narobe z izpušnim sistemom. ▸ Az anamnézis egyértelmű: valami baj van a kipufogórendszerrel.
Izbira športa mora izhajati iz vaše športne anamneze. ▸ A sportolói múltját figyelembevéve kell sportágat választania.

3. filozofija (spominjanje) ▸ anamnézis, anamnészisz
Platon je znan tudi po svoji teoriji anamneze (spomina; obdelano v knjigi Menon), po kateri dobršnega dela znanja ne pridobimo z izkustvom, temveč nam je znano že ob rojstvu; izkustvo nam le prebudi spomin. ▸ Platón híres az anamnézis elmélete szerint, amelyet a Menón című művében dolgoz ki, a tudás nagyrészét nem a tapasztalat révén sajátítjuk el, hanem már születésünkkor ismerjük; a tapasztalat csupán segít a visszaemlékezésben.

Anartēs -ium, m (Ἄναρτοι) Anarti, dakijsko ljudstvo ob Tisi: C.

anceps (star. ancipes Pl.) -cipitis, abl. sg. -cipitī, neutr. pl. -cipitia (ambi in caput: anceps quod ex utraque parte caput habeat P. F.)

1. dvoglav: Ianus O., ancipiti imagine Ianus O.; pesn.: anceps cacumen montis O. dvovrha gora.

2. pren. dvostranski, in to =
a) dvorezen: securicula Pl., securis Pl., O., ferrum Lucr., gladius Prud.; pesn.: ancipiti quoniam mucrone utrimque notantur Lucr. (o nasprotju med vročino in mrazom) ker sta na obeh straneh zaznamovana z veliko ostrino.
b) z dveh (obeh) strani (prihajajoč, vržen), na dve (obe) strani (obračajoč se, obrnjen), dvostranski, spredaj in zadaj, dvojen: cum anceps hostis et a fronte et a tergo urgeret L., ancipitibus locis premi N., cum... bellum terrā marique gereretur, vos ancipiti contentione distracti... Ci., ancipitia munimenta L. utrdbe, potrebne na obeh straneh obrambe, anc. acies Cu., Fl., proelium C. ali certamen Iust. (različno od zveze, navedene v nadalj. pod c), ancipites ad ictum L. ki nudi obe strani (sprednjo in zadnjo = prsi in hrbet) metalom (= metanju), anc. periculum N., S., Cu., malum S., Cu., anc. metus et ab cive et ab hoste L., anc. terror intra extraque munitiones C.; occ. bestiarum autem terrenae sunt aliae, partim aquatiles, aliae quasi ancipites (= dvoživke), in utraque sede viventes Ci., anceps faciendi dicendique sapientia Ci., cura cogitandi Ci.
c) = na tehtnici, omahujoč, negotov, dvomen, neodločen (-čena -o in -čna -o) : anceps fatorum via Ci., ancipites viae rationesque et pro omnibus et contra omnia disputandi Ci., anceps et caeca aestimatio Ci., cum ipsa per se res anceps esset L., cum esset incertus exitus et anceps belli fortuna Ci., anceps fortuna pugnae V., anc. proelium L. idr. zgodovinopisci, certamen L., proelii certamen varium atque anceps Ci., ancipiti proelio digredi L., ancipiti Marte pugnare ali bellum gerere L., animum inter Fidenatem Romanamque rem ancipitem gessisti L., Lucanus an Apulus, anceps H., anc. matres V. neodločne; pesn.: anc. formido V. ali pavor Val. Fl.; od tod z inf. = nezmožen: anceps in dubium vocare omnia Fr.; nezanesljiv: fides Cu., urbes Latii dubiae varioque favore ancipites Lucan.
č) dvoumen, dvosmiseln: verborum aut ancipites aut multiplices potestates Corn., anc. oraculum, sententia L., coniectura Cu., ius anceps novi H. dvojno = ki se da razložiti obema strankama v prid.
d) kar utegne povzročiti škodo, nevaren: locus tam anceps Ci., ancipites viae (maris) O., bellum dubia et interdum ancipiti fortuna gestum Vell., anc. auxilium, remedium, morbus Plin., vox pro re publ. honesta, ipsi anceps T.; z inf.: revocare... eos anceps erat L.; subst. neutr. = nevaren položaj, (velika) nevarnost: in anceps trahi, in ancipiti esse T., inter ancipitia T. ob velikih nevarnostih.

Anchialos (Anchialus) -ī, f (ἀγχίαλος blizu morja) Anhial, traško mesto ob Črnem morju: O., Mel. — Soobl. Anchialum -ī, n: Plin.

Ancȳra -ae, f (Ἄγκῡρα) Ankira,

1. mesto v Veliki Frigiji, glav. mesto galskih Tektosagov, pozneje rim. pokrajine Galacije: L., Cu., Plin., Cl. Od tod adj. Ancyrānus 3 ankirski: triumphi Cl. nad Galati. Posebno pomemben je ankirski spomenik monumentum ali marmor Ancȳrānum, prepis zapisnika Avgustovih dejanj, ki ga je sam sestavil (index rerum a se gestarum Suet.), v lat. in gr. jeziku vklesan v stebre (beli marmor) na levi in desni strani vhoda v vežo ankirskega svetišča, ki so ga hvaležni Ankirijci zgradili na čast Avgustu, ker je zelo polepšal njihovo mesto. Večino tega spomenika so l. 1553 in 1861 spet našli. Omenjeni index je Avgust priložil svoji oporoki, ki jo je dal Vestalkam v hrambo in v kateri je izrazil željo, da naj se vdolbe ta zapis tudi v bronaste table, postavljene pred njegov mavzolej.

2. frigijsko mesto ob reki Macestu: Plin.

andare^*

A) v. intr. (pres. vado, vō)

1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!

2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč

Anemōrīa -ae, f (Ἀνεμώρεια) Anemorija, mesto ob meji med Fokijci in Delfijci: Stat.

angelegt Spannung: pritisnjen (an ob)

Angitia -ae, f Angicija, marzovska boginja zdravnica, čaščena ob Fucinskem jezeru, kjer je bil na zahodni obali njej posvečeni log (nemus Angitiae): V., Sil., Serv. — Inačica Anguitia -ae, f Angvicija.

Angliī -ōrum, m Anglij(c)i, germ. ljudstvo ob dolnji Labi do Šlezvika: T.

Angrivariī -ōrum, m Angrivarij(c)i, germ. ljudstvo ob obeh bregovih reke Vezre: T. Njihovo ozemlje v srednjem veku Engern.

anguis -is, abl. sg. -e, malokdaj (vendar tudi pri Ci.) -ī, m, redkeje f kača: immanis, iubatus, ex columna lignea elapsus L., lubricus, squameus V., tumidus, venenatus O., viator viso rettulit angue pedem O., factum est, ut ab infima ara subito anguis emergeret Ci., volucres angues Ci., Hercules geminos elisit angues V.; preg.: aliquem odisse aeque atque angues Pl., frigidus latet anguis in herba V. = tu je nevarno, cane peius et angue vitabit chlamydem H. = skrbneje, previdneje. Kot podoba strahote: Gorgonis os crinitum anguibus Ci., intorti capillis Eumenidum recreantur angues H., Cerberus implicitis angue minante comis O.; toda: Tisiphone torto incingitur angue (kača kot pas!) O. — Starodavniki so si predstavljati genija kakega človeka ali kraja v podobi kače: vulgabatur adfuisse infantiae eius (Neronis) dracones in modum custodum...; nam ipse... unam omnino anguem in cubiculo visam narrare solitus est T. Pren. ozvezdje:
a) (= Draco) (severna polobla) Zmaj (med Medvedoma [Velikim in Malim vozom]): neu te dexterior (via) tortum declinet ad Anguem neve... O., maximus hic flexu sinuoso elabitur Anguis V.
b) (južna polobla) Kača v rokah Kačenosca in ob njih: Corvus et Anguis et medius Crater O., surgit iuvenis... et nexas porrigit Angue manus O., Anguem tenens (= Anguitenens, Anguifer, Ὀφιοῦχος) O. Kačenosec.
c) (= Hydra) Vodna kača, Hidra: Vitr. — Redka soobl. anguen -inis, n: Iul. Val.

angustiae -ārum, f, redko sg. angustia -ae, f (angustus)

1.
a) krajevno: ožina, ozkost, tesnost, stisnjenost: medium spatium per angustiam scissum S. fr., loci angustia Plin., erat enim (Corinthus) posita in angustiis atque in faucibus Graeciae Ci., angustiae fretorum Ci., maris N., itineris C., Cu., itinerum Ci., T., viarum L., loci S., locorum N., Cu., tabellarum Q.; abs. = soteska ali pl. soteske: C., L. idr., Italia coacta in angustias S. ap. Serv. ozko stisnjena; pren.: angustia conclusae orationis Ci. ozke meje govora, me ex hoc, ut ita dicam, campo aequitatis ad istas verborum angustias... revocas Ci. z odprtih poljan... v zavite ožine..., quantis ex angustiis oratorem educere ausus es Ci. z ozkega območja, epistolaris angustia Hier. skop obseg.
b) pren. časovno: kratkost, kratek čas: angustiae temporis Ci., L., hae angustiae, quas natura nobis ad vivendum dedit Ci., angustia temporis Ap., Eccl.

2. pren.
a) pomanjkanje, nepremožnost, revnost, siromašnost, ubožnost, skope moči: angustiae pecuniae Ci. ep., aerarii, rei familiaris Ci., rei frumentariae C., stipendii, fortunae T., paupertas et angustia rerum T., paternas ei angustias esse T. da je po očetu reven, ex meis angustiis sustento illius tenuitatem Ci. filius in Ci. ep. ob svojih skopih močeh, sive in affluentia rerum sive in angustia Aug.; angustiae spiritūs Ci. ali samo ang. Plin. Val. težko dihanje, angustiae urinae Plin. zaprta voda.
b) zadrega sila, potreba, nuja, težave: in angustias adduci Ci., in tot rerum angustiis Ci., cum in his angustiis res esset C., inclusus angustiis iuris L., angustiae petitionis Ci. za potegovanje za službo neugodne razmere, verebantur angustias Ci. zadrege zaradi potrebnega števila glasov.
c) nespametnost, neumnost, ozkosrčnost: (hoc) non capiunt angustiae pectoris tui Ci., cuius animus tantis angustiis invidiae continentur Corn.

anhalten^*

1. ([stehenbleiben] stehen bleiben) ustaviti, zaustaviti (intransitiv se)

2. einen Ton, den Atem: držati, den Atem: zadrževati

3. jemanden zu etwas: vzpodbujati k

4. intransitiv (andauern) trajati

5. sich anhalten an (sich festhalten) držati se česa, držati se za

6. anhalten gegen podržati ob

7. um die Hand anhalten prositi za roko; um ein Mädchen anhalten zasnubiti (dekle)