Franja

ségati to extend; to stretch (od... do from... to); to range (od 50 do 60 from 50 to 60)

ségati nazaj v 4. stoletje to go back to the 4th century

Septimius 3 Septímij(ev), ime rimskega rodu. Znani so:

1. Septimius Septimij, Horacijev malo znani prijatelj, ki ga nekateri razlagalci napačno istovetijo s pesnikom Titijem oz. Ticijem (Titius): H.

2. P. Septimius Scaevola Publij Septimij Scevola (Skajvola), rimski senator, l. 71 obsojen zaradi izsiljevanja: CI.

3. C. Septimius Gaj Septimij, pretor l. 57, si je prizadeval, da bi Cicerona poklicali nazaj iz izgnanstva: CI.

4. C. Septimius Gaj Septimij, avgur: CI.

5. L. Septimius Lucij Septimij je služil pod Pompejem v vojni proti pomorskim roparjem: C.

6. Porcius Septimius (po drugi verziji Porcius Septimīnus) Porcij Septimij (Septimin), prokurator v Retiji ob cesarju Viteliju: T.

7. Septimius Severus Septimij Sever, rimski cesar (gl. Sevērus).

8. Septimia Septimija: CI. EP.

Sīsyphus (pesn. tudi Sīsyphos) -ī, m (Σίσυφος) Sízif

1. Ajolov (Eolov) sin, Salmonejev brat, kralj v Korintu, zloglasen hud in premeten razbojnik. Ubil ga je Tezej, v podzemlju pa ga je doletela obsodba, da mora večno valiti navkreber skalo, ki se vedno zakotali nazaj navzdol: Hyg., Pr., Serv. idr., Sisyphus versat saxum sudans nitendo neque proficit hilum Luc. fr. ap. Ci., Ulixi Sisyphique prudentia Ci., aut petis aut urgues ruiturum, Sisyphe, saxum O., vafer Sisyphus H. Od tod
a) adj. Sīsyphius 3 (Σισύφιος) α) Sízifov: Sen. tr., Serv., labores Pr., sanguine cretus Sisyphio O. = Odisej, ki je bil baje sin Sizifa in Antikleje; ta se je pozneje omožila z Laertom. β) = koríntski (ker je bil Sizif kralj v Korintu): opes O., Isthmos Sil., portus (= Corinthus) Stat.
b) patron. Sīsyphidēs -ae, m (Σισυφίδης) Sizifíd = Sizifov sin (= Odisej; gl. a) α)).

2. pritlikavec triumvira Antonija, ki so ga zaradi njegove premetenosti imenovali Sizif: H.

skočiti (skóčim) skakati

1. springen (dol hinunterspringen, herunterspringen, gor hinaufspringen, heraufspringen, naprej vorspringen, narazen [auseinanderspringen] auseinander springen, nazaj zurückspringen, pokonci aufspringen, proti zuspringen auf, ven hinausspringen, herausspringen, v višino hochspringen); z močnim/dolgim skokom: setzen (preko česa setzen über); z velike višine: springen, sich stürzen
figurativno skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
skočiti čez plot fremdgehen
skočiti iz kolone ausscheren
skočiti čez ojnice über die Schnur hauen
skočiti iz kože aus der Haut fahren
skočiti si v lase [aneinandergeraten] aneinander geraten, sich in die Haare geraten/kriegen
skočiti v besedo komu (jemandem) in die Rede fallen, ins Wort fallen

2. na obisk, v trgovino ipd.: kurz kommen/gehen/laufen
skočiti na obisk auf einen Sprung kommen/gehen
skočiti kam (narediti kratek izlet) einen Abstecher machen (nach/in)

3. v obleko, iz postelje: fahren (in die Kleider fahren, aus dem Bett fahren)
skočiti narazen dva človeka: [auseinanderfahren] auseinander fahren

skòk salto m

z enim skokom de un salto
v skokih, s skoki a saltos
skok na glavo v vodo salto de cabeza, zambullida f
skok nazaj salto hacia atrás
smrtni skok salto mortal
skok v daljavo (v višino, s palico) (šp) salto de longitud (de altura, de pértiga)
skok čez kozo (konja) salto del potro (del caballo)
je le (en) skok do tja está a dos pasos de aquí
doseči v enem skoku ganar de un salto
priti le za en skok h komu (fig) pasar sólo un momento por casa de alg
tvegati skok v neznano dar un salto en las tinieblas

skotali|ti se (-m se) rollen (dol hinunterrollen, nazaj zurückrollen, v hineinrollen …)

sme|ti [é] (-m) dürfen (ne smem ich darf nicht, smem? darf ich?)
ne bi smel ich dürfte nicht, ich sollte nicht
(dol hinunterdürfen, herunterdürfen, mimo vorbeidürfen, naprej weiterdürfen, nazaj zurückdürfen, noter hineindürfen, hereindürfen, stran fortdürfen, priti skupaj [zueinanderdürfen] zueinander dürfen, sem hierherdürfen, herdürfen, stran wegdürfen, ven hinausdürfen, herausdürfen, zraven mitdürfen)
ne smeti iz hiše Stubenarrest haben
ne smeti v hišo Hausverbot haben
s čim smem postreči? was darf es sein?

smukn|iti (-em)

1. schlüpfen, huschen; (skozi zaporo ipd. durchschlüpfen, iz česa hervorschlüpfen, heraushuschen, nazaj zurückschlüpfen, noter hereinhuschen, hereinschlüpfen, hineinschlüpfen, ven hinausschlüpfen)

2. figurativno kam: kurz gehen/laufen, na obisk: auf einen Sprung gehen

3. (ukrasti) klemmen, mopsen

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

solvō -ere, solvī, solūtum (iz *sĕ-luō; *sĕ- = sē = sēd [gl. sēd in prim. so-cors] in luere = gr. λύω razvezujem)

I.

1.
a) (nežive stvari) razvezati (razvezovati), odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), odpreti (odpirati), spustiti (spuščati), razpustiti (razpuščati), odpe(nja)ti, odstraniti (odstranjevati), razkleniti (razklepati): crinalīs vittas V., nostra de fronte corollas Pr., capillos, crines O. razpustiti, crines soluti ali soluti crines H., Tib., crinem (gr. acc.) de more solutae V., casside solve comas O., solvere a corpore brachia ali nexus O., nodum H., solutis Gratiae zonis H. razpasane, solvere tunicas Tib., sinūs V., vela V. razpeti, lapsae nullo solvente catenae O. čeprav jih ni nihče razklenil, solvere frenum Ph., laqueos Plin. iun., vincla iugis Tib., vinculum epistulae Cu., epistulam Ci. ep., N. razvezati = odpreti, fasciculum Ci. ep., cistulam Pl., pharetram O., ergastula Brutus in Ci. ep., C. odpreti = sužnje izpustiti iz kaznilne delavnice, venam cultello Col.; pesn.: ora O. odpreti usta, silicem radicibus V. utrgati. Kot agr. t.t.: iuga tauris solvere V. sneti; od tod meton.: equûm fumantia colla solvere V. sneti jarme s kadečih se konjskih vratov; kot medic. t.t.: solvere alvum, ventrem Cels., Col., Plin. (o)čistiti trebuh, linguam Sen. tr. spodrezati; kot navt.t. t.: solvere funem V. ali naviculae funem Hier. ali a stipite funem O. odvezati sidrno vrv (sidrnjak); od tod solvere ancoram Ci. ep. dvigniti (dvigati, dvigovati) sidro = odriniti, odjadrati, solvere navim Pl. ali naves C., N. ali retinacula navis O. ali phaselon H. ali ratem O. ali rates litore, puppes a litore Lucan. ali classem Pr. ali funem arenā Pr. odvezati (odvezovati) (od) = odriniti (odrivati), odjadrati; v tem pomenu tudi solvere vela Pr. ali oram Q.; v pass.: e portu navis solvitur Pl., soluta navis H.; occ. (abs.) = odriniti (odrivati), odjadrati: milites … a terra solverunt (sc. naves) C., Alexandriā solvere Ci., ex potu solventibus praecipere Ci.; o ladjah samih = odpluti: naves (nom.) ex portu solverunt C.
b) (živa bitja) odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), okove (spone) komu odvze(ma)ti ali razkleniti (razklepati): solvite istum Pl., reus solutus causam dicit, testīs vinctos attines Pl., iube solvi (sc. vinctum) Ter., vincti solvantur Ci., solvite me pueri V., ipse deus me solvet H., solvere canem Ph., solve senescentem equum H. izprezi, leones soluti (naspr. alligati) Sen. ph.

2. metaf.
a) kot trgovski t.t. plačilo, plačilno obveznost razvez(ov)ati = dolg (dolgove) odpraviti (odpravljati), znebi(va)ti se dolga (dolgov), dolg (dolgove) poravnati (poravnavati), plač(ev)ati, izplačati (izplačevati), poplačati (poplačevati): aes alienum S., pecuniam non debitam mulieri Ci., creditas pecunias C., pecunias creditoribus Plin. iun., decem minas Pl., nummos Ci., civitatibus pro frumento nihil Ci., litem aestimatam (globo, kazen, kaznino) populo N., de meo Plin. iun., pretium operae praeceptori Sen. ph., pretium ex fisco Eutr., dotem matri Dig., impensam aedificiorum Dig., dies solvendae pecuniae Amm., Icti. plačilni dan; abs.: solvere ab aliquo Pl., Ci. plačati po kom (npr. po menjalcu), qui pro vectura solveret Ci. ep., solvendo (dat.) non esse Ci., Q. (Decl.) ali (redkeje) ad solvendum non esse Vitr. biti plačilno nezmožen (nesposoben) = solvendo aeri alieno non esse L.; solvere creditoribus Sen. ph., in solutum ali pro soluto accipere Sen. ph., Dig. kot plačilo preje(ma)ti; včasih z osebnim obj.: solvere aliquem Pl. izplačati koga, plačati komu; tudi v pass.: si litis contestandae tempore solutus fuisset Dig. Pren. plačati (plačevati), poplačati (poplačevati) kaj (s čim) = da(ja)ti, opraviti (opravljati), izkazati (izkazovati), (iz)vršiti (izvrševati), držati = izpolniti (izpolnjevati), vrniti (vračati), povrniti (povračati) ipd.: operam Dianae Afr. ap. Non., digna pro laudibus praemia V. za slavna dejanja dati primerno nagrado, dostojno nagraditi, poenas Cu. trpeti kazen, biti kaznovan, vobis illae iustae … et debitae poenae solutae sunt Ci. zaradi vas je pretrpel ono pravično in zasluženo kazen, zaradi vas ga je zadela ona pravična in zaslužena kazen, magnis iniuria poenis solvitur O. s hudimi kaznimi se poplača (storjena) krivica, za (storjeno) krivico se trpijo (je treba trpeti) hude kazni, condemnatus … capite solvit S. je plačal z glavo (z življenjem), iam soluto supplicio Antonius ap. Ci. po že izvršeni kazni, quae polliceris, erunt mihi pergrata, si solveris Ci., solvere vota N., V., vota, quae numquam solveret Ci., grates Dianae solvere Vell. zahvaliti (zahvaljevati) se Diani, neque tu verbis solves umquam, quod mihi re male feceris Ter. in tega nikdar ne poravnaš z besedami, exsequiis rite solutis V. spodobno opravivši pogreb = po spodobno opravljenem pogrebu, omnia iusta paterno funeri solvere Ci., omnia solvere funeris umbris V. izpolniti vse dolžnosti (obveznosti) do sence mrtvega (prijatelja), cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T., solvere beneficia Caelius in Ci. ep.; poseb. pogosto fidem solvere Ter., Plancus in Ci. ep., O., Fl., posamezno tudi se fide solvere Val. Max. držati besedo, izpolniti obljubo, biti mož beseda, voti fidem solvere O. zvesto izpolniti besedo (obljubo).
b) koga česa odvezati (odvezovati), oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti: Corn. idr., ea lege totus etiam ordo solutus ac liber est Ci., solutus legibus H., eos et crurā et negotio solvere Ci., religione civitas solvatur Ci., rem publicam religione solvere L., voto civitatem solvere Iust., me tener solvet (sc. voto) vitulus H., crimine nefario solutus Ci., somno solutus sum Ci., quae (sc. via) mihi reddat eum vel eo me solvat amantem V., carminibus (abl. instrumenti) solvere mentes (sc. curis = ljubezenskih skrbi) V., quis te solvere Thessalis magus venenis (abl. instrumenti) … poterit … ? H. rešiti ljubezenskih bolesti (muk, ljubezenskega trpljenja), ut me longa gravi solvat amore via Pr., solve metu patriam Pr., solvent formidine terras V., longo solvit se Teucria luctu V., solve me dementiā H., Pelea Phoci caede per Haemonias solvit Acastus aquas O., nec populos solvo V. ne izvzemam, numeri lege soluti H. svobodni ritmi, ut si solvas „postquam Discordia taetra … “ H. če razvežeš v prozo = predevaš (besede v verzih); v negativnem pomenu razvezati (razvezovati), sprostiti (sproščati), razbrzdati (razbrzdavati) kaj: cupiditates Cu., linguam ad iurgia O. stegniti jezik. —

II.

1. (kako celoto v dele) razstaviti (razstavljati), razkrojiti (razkrajati), razdružiti (razdruževati), razde(va)ti, razdejati, razdreti (razdirati), podreti (podirati), razbi(ja)ti, (po)rušiti, ločiti (ločevati): navem Cu. razstaviti, navim O. razbiti, membra quassatae ratis O., puppis solvitur Val. Fl. se razbije, solvere pontem T. razdreti, podreti, crates favorum V. razd(r)eti, quos … nec … suprema citius solvet amor die H. ki jih ljubezenska zveza ne loči hitreje kot zadnji dan (= kot smrt), solvere agmina diductis choris V. ali commissas acies, amicos, nos Pr. ali amores Tib. ločiti (ločevati), razdružiti (razdruževati), foedera furto V. (po)rušiti, razbi(ja)ti (prejšnjo) slogo, coetum O. odpustiti; pesn. occ. (raz)topiti, raztapljati, (raz)tajati, (s)taliti (stajati): auri rigor solvitur aestu Lucr., silices fornace soluti O., nivem solvere O.; pesn. (metaf.): artum solvere hospitiis (dat.) animum H. (od skrbi) utesnjeno srce „raztaliti“ (= razširiti) za gostoljubnost = odpreti gostoljubnosti (o miši, ki tudi kdaj rada vidi gosta pri sebi), solvere Curios Fabriciosque graves Mart. vedriti, razveseljevati; pesn. meton.: terrae solutae H. otajana zemlja, solvitur acris hiems H. jemlje konec, gre proti koncu, caelum in Tartara solvere V. nebo vreči v Tartar tako, da se v njem raztopi (razide).

2. metaf.
a) razkrojiti (razkrajati), razgraditi (razgrajevati), razstaviti (razstavljati), uničiti (uničevati): ignis agit vires … nec solum silvas, sed saxa ingentia solvit Lucan., (sc. austrum) liquidas solvit in auras Lucan., lumina solvere in lacrimas Lucan. oči raztapljati (utapljati) v solzah; refl. solvere se in aliquid raziti (razhajati) se, raztopiti (raztapljati) se, razpustiti (razpuščati) se, razkrojiti (razkrajati) se, razgraditi (razgrajevati) se, preiti (prehajati) v kaj: tellus se solvit in amnem Lucan., in … putres solvaris harenas Lucan.; pren.: excubias decrevit in otia solvi Pr. da naj se vdajo brezdelnosti (miru), quando ego … laetitiā solvar ab ipsa meā? O. kdaj skoprnim … od veselja?
b) (razkrajajoč) vzeti (jemati) moč, (o)slabiti, medliti, (o)hromiti, (o)krniti, (z)manjšati, v pass. tudi izgubiti (izgubljati) moč, oslabe(va)ti, (o)medleti, o(b)nemoči, obnemagati, omagati (omagovati), (o)hrometi: quae (sc. corpora) senectus solvit Cu., illi membra novus solvit formidine torpor V., illi solvuntur frigore membra V. (prim. γυῖα λέλυνται Hom.), homines volucresque … solverat alta quies O. je bil prevzel (zajel) trden spanec, neque umquam solvitur in somnos V. in nikdar je ne zajame spanec, in nikdar ne utone v sen, vires ipsas specie solvi Q.; pesn.: nec corpora … in Venerem solvunt V. in ne slabijo (svojih) teles s spolnim občevanjem, somno vinoque soluti V. prevzeti, onemogli, lumina solvere V. oči zatisniti k spancu (v spanje); tudi: v smrtno spanje, hanc mihi solvite vitam Pr. končajte mi, me fata … solvant Sen. tr. naj me usoda pokonča, usoda me končaj, solvi morte quasi somno Fl. umreti, tako rekoč zaspati (kakor da bi zaspal); tako tudi morbo, inediā solvi Fl., Petr. umreti zaradi (od) bolezni, zaradi stradanja (od stradeža).
c) α) konč(ev)ati, narediti (delati) čemu konec, odstopiti (odstopati) od česa, pregnati (preganjati), odvze(ma)ti: convivium Cu. končati gostijo, vstati od mize, obsidionem Cu. popustiti obleganje, odstopiti od obleganja; toda: eam obsidionem sine certamine adveniens Cn. Scipio solvit L. (24, 41) je ustavil, je naredil konec (v tem pomenu tudi ita adventu Hannibalis soluta Locrorum obsidio est L. 27, 28), solvere iniuriam S. fr. poravnati, zgladiti, pudorem (sram, nravni pomislek), curam metumque … dulci Lyaeo solvere H., ebrietatem Cels., lassitudinem Plin., tristes affectus Q., noctem faces multae variaque lumina solvebant Plin. iun., sopor solutus clamore O. pregnan. β) moč vzeti (jemati) čemu, kaj odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), razveljaviti (razveljavljati), (o)skruniti (oskrunjati), ovreči, preklicati (preklicevati), prelomiti (prelamljati), (o)slabiti, (o)hromiti, (o)krniti: traditum a prioribus morem L., corde metum V. znebiti se strahu, opustiti strah, matrimonium Iust., ipsam fori sanctitatem ludorum talarium licentiā Q. onesvetiti, oskruniti, cum risu quoque tota res solvitur Q., solventur risu tabulae H. ob smehu (sodnikov) se zakoni ne uveljavijo (ne uporabijo), facti fide data munera solvit O. vzame nazaj, solvere ieunia O. ali foedus, pacem Eutr. ali fidem Ambr. prelomiti (prelamljati).
d) razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), (raz)tolmačiti, rešiti (reševati) = uganiti (ugibati, uganjevati): captiosa Ci., errorem omnium Ph., carmina O., nodosa verba sortis Sen. tr., iuris nodos et legum aenigmata Iuv., aenigmata, argumentum, ambiguitatem Q., quaestionem Gell. — Od tod adj. pt. pf. solūtus 3, adv. -ē

I.

1. razvezan, nevezan, prost, ohlapen: rosa serta et rosa soluta, flores serti et soluti Ap., soluta tunica Q.

2.
a) (o zemlji, prsti) rahel, prhek (naspr. spissus): solum Col., terra Plin., solutiores ripae Front.
b) (o rastl.) rahel: mas (sc. agarici) spissior, femina solutior Plin.
c) (o telesu) omehčan, omečen, driskav, lijavičen (naspr. compressus): venter Cels., stomachus solutior Petr.
d) (o telesnih udih) tresoč se, tresav, tresljiv, drgetajoč: manus Sen. ph. —

II. metaf.

1. (v pozitivnem pomenu) nevezan, nobeni (pri)sili podvržen, svoboden, prost, samostojen, samosvoj, neodvisen: civitatis voluntas soluta, virtus alligata Ci., animus solutus ac liber Ci., permissa et soluta licentia Ci., soluta optio eligendi Ci. neovirana, liberi ad causas et soluti veniebant Ci. nepristranski, quo mea ratio facilior et solutior esse potest Ci., si essent omnia mihi solutissima Ci. ko bi imel v vsem neomejeno svobodo (prostost), Aborigines, genus hominum liberum atque solutum S., calices … contractā quem non in paupertate solutum (sc. fecēre) H. niso naredile brezskrbnega, niso rešile skrbi, solute moveri Ci., solute dicere Ci. neprisiljeno; z abl. prost česa = brez česa: solutus ambitione, omni faenore H., poenā solutum id ante fuerat T. ni bilo podvrženo kazni, curā belli Plin.; z a(b): solutus ab omni sumptu, munere Ci., soluti a cupiditatibus, liberi a delictis Ci.; pesn. (po gr.) z gen.: famuli operum soluti H. dela oproščeni, dela prosti; solutum est z inf. prosto (svobodno) je, na voljo (na izbiro) je komu, sme se, dovoljeno je, neprepovedano je = ni prepovedano, nobene ovire (zapreke, prepreke) ni, nič ne preprečuje: solutum existimatur esse alteri maledicere Caecina in Ci. ep., maxime solutum … fuit prodere de iis, qui … T.; occ.
a) prost dolgov, brez dolgov, nezadolžen: praedia Ci.
b) α) brez napak (spotikljajev) govoreč, spreten, lahek (lahák): solutus erat in explicandis sententiis Ci., solutus atque expeditus ad dicendum Ci., omnium oratorum solutissimus in dicendo Ci., solutius promptiusque eloquebatur T. gladkeje. β) (o govoru) nevezan, prozen, prozaičen, pisan v prozi (nevezani besedi): soluta oratio Ci., Gell. ali verba soluta modis O. nevezana beseda, proza (naspr. carmen, poëmata), historia et proxima poëtis et quodammodo carmen solutum Q.; sploh preprost, neuglajen, neprefinjen: verba Ci., maiorem vim habent apta quam soluta Ci., numeri H.

2. (v negativnem smislu) neomejen, razuzdan, razvraten, neobrzdan, prostopašen, samopašen, objesten, predrzen, oblasten, samovoljen, razposajen, prešeren: soluta P. Clodii praetura Ci., solutus risus V., soluti in luxum T., libido solutior L., solutissima lingua Sen. ph.; occ.
a) neskrben, nebrižen, brezbrižen, malomaren, nemaren, ravnodušen, neprizadeven: Titius … solutus et mollis in gestu, pueri soluti ac fluentes Q., eo solutiore curā L. tem manj skrbno = tem brezbrižneje, dicta factaque solutiora et quandam neglegentiam sui praeferentia T., exercitūs solute ac neglegenter habiti L.
b) malo energičen, malo odločen (krepkovoljen), popustljiv: lenitas solutior Ci., sententia vel solutior vel mollior Plin. iun.

Opomba: Pf. trizložen: soluit Cat.; inf. pf. štirizložen: soluisse Tib.; inf. pr. pass. solvier Boet.

sostenuto

A) agg.

1. nepristopen, nedostopen, rezerviran

2. vzvišen, zadržan (slog)

3. glasba sostenuto, zadržano, v počasnejšem tempu

4. šport močen, hiter, intenziven:
ritmo di gara sostenuto hiter tekmovalni tempo

5. visok:
prezzi sostenuti visoke, navite cene

B) m (f -ta) zadržana, nepristopna, rezervirana oseba:
fare il sostenuto držati distanco, nazaj se držati

Sōtadēs -ae, m (Σωτάδης) Sotád, grški pesnik; njegovi verzi, če so bili brani nazaj, so bili precej obsceni: Mart. (z acc. -ēn). Od tod adj.

1. Sōtadēus 3 Sotádov, sotádski, sotadéjski: carmen, versus Q., Aus.

2. Sōtadicus 3 = Sōtadēus Sotádov, sotádski, sotadéjski; subst. Sōtadicī -ōrum, m (sc. versūs) sotádski (sotadéjski, Sotádovi) verzi: Sotadicos intellego Plin. iun., in Sotadicorum libro I. Gell.

span² [spæn] prehodni glagol
premostiti, spojiti z lokom, povezati oba brega (reke), obokati, zajeti, obseči; meriti na pedi
navtika zategniti, stisniti (kaj) z vrvmi; prepreči
neprehodni glagol
raztezati se, razpenjati se (prek reke itd.)

to span a river with a bridge premostiti (zgraditi most čez) reko
my memory spans only the last ten years moj spomin sega le 10 let nazaj

speak^* [spi:k]

1. neprehodni glagol
govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
izraziti se
glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
navtika signalizirati, dati znak
britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

2. prehodni glagol
(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
navtika poklicati (ladjo)

generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
plainly speaking odkrito povedano
roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
so to speak tako rekoč
not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
to speak like a book govoriti kot knjiga
to speak without book navesti dejstva po spominu
to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
fame speaks him honest on je na dobrem glasu
to speak fair dostojno govoriti
to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
to speak French govoriti francoski
I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
to speak one's mind povedati svoje mnenje
I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
this portrait speaks ta portret je kot živ
to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
to speak plain and to the purpose jasno govoriti
to speak sense pametno govoriti
you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
to speak to govoriti komu, potrditi kaj
these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
to speak the truth govoriti resnico
I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
to speak words of praise izreči pohvalne besede
who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?

speljati¹ (spéljem)

1. človeka, vodovod, železnico, cesto: führen (skozi durchführen, nazaj zurückführen, okoli česa umführen, pod čim unterführen)
speljati pogovor na die Rede bringen auf
figurativno speljati na kriva pota verleiten (zu etwas)
speljati na led aufs Eis führen, aufs Glatteis führen
speljati na limanice leimen
speljati na napačno pot irreführen

2. zrak, dimne pline, vodo: leiten (skozi durchleiten, nazaj zurückleiten, sem hierherleiten, herleiten, proč wegleiten); v drugo smer: wegleiten, pogovor, pozornost: ablenken

3.
speljati do konca zu Ende führen, beenden

spell^*3 [spel] prehodni glagol
črkovati, brati ali izgovarjati črko za črko; sestavljati besede; pravilno pisati; pomeniti

to spell backward nazaj (narobe) črkovati, figurativno nobenih težav ne imeti s pravopisom
to live here spells death živeti tu pomeni smrt (je isto kot smrt)
to spell ruin pomeniti propad
you must learn how to spell morate se naučiti pravopisa
to spell out, to spell over čitati kaj črkovaje, figurativno s težavo dešifrirati

spingere^*

A) v. tr. (pres. spingo)

1. potisniti, potiskati; pritisniti, pritiskati; poriniti, porivati:
spingere avanti porivati, potiskati naprej
spingere dentro potiskati v, noter
spingere fuori potiskati ven
spingere indietro potiskati nazaj

2. pren. upreti, upirati (pogled)

3. pren. priganjati

4. absol. poriniti, porivati se; prerivati se

B) v. intr. pritisniti, pritiskati na, ob

C) ➞ spingersi v. rifl. (pres. mi spingo)

1. prodreti, prodirati; iti

2. pren. drzniti si

splazi|ti se (-m se) plaziti se po vseh štirih: kriechen, čisto potiho: schleichen (nazaj zurückkriechen, zurückschleichen, v kaj hineinkriechen, hineinschleichen, skozi kaj durchkriechen, hindurchkriechen)

spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

dober spomín retentive (ali tenacious) memory
po spomínu by (ali from) memory
v spomín na in memory of, in remembrance of
v spomínu sedaj živečih within living memory
spomenik njemu v spomín a monument to his memory
spomína vreden memorable
prijetni spomíni pleasant recollections pl
spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
imeti dober spomín to have a good memory
imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
obujati spomíne to recall memories
objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
vtisniti si v spomín to commit to memory
živeti od spomínov to live on one's reminiscences

spremeni|ti (-m) spreminjati ändern, verändern, eine Änderung vornehmen, verwandeln, umwandeln; delno: abändern, abwandeln; radikalno: (alles) umkrempeln, auf den Kopf stellen
spremeniti barvo sich verfärben, die Farbe wechseln
spremeniti funkcijo čemu (etwas) umfunktionieren
spremeniti mnenje sich anders überlegen
spremeniti miselnost umdenken
spremeniti načrte umdisponieren
spremeniti namembnost čemu (etwas) entwidmen, umwidmen
spremeniti nazaj zurückverwandeln
spremeniti oborožitev umrüsten
spremeniti oštevilčenje umnummerieren
spremeniti smer die Richtung ändern, umschwenken, tehnika umlenken
spremeniti zasedbo vlog v gledališču: umbesetzen
zmožen, da se spremeni wandlungsfähig
ki ga je mogoče spremeniti abänderlich