Franja

Collātia -ae, f Kolacija, staro sab. mesto ob Anionu vzhodno od Rima: Ci., L., O. — Od tod adj. Collātīnus 3 iz Kolacije, kolacijski: populus L., arces V.; subst. Collātīnī -ōrum, m Kolacijci, preb. Kolacije: L. — Kot priimek: L. Tarquinius Collatinus Lucij Tarkvinij Kolatin (Kolacijan), Lukrecijin mož: L.; pesn.: penetralia Collatina O. hiša Tarkvinija Kolatina.

cōlle¹ m grič; holm:
la città dei sette colli mesto sedmerih gričev, Rim

colocar [c/qu] postaviti, namestiti; urediti; preskrbeti; naložiti (denar); prodati (blago)

colocar (por) orden po vrsti postaviti, urediti
colocar sobre el papel napisati na papir
colocarse biti nameščen
colocarse primero doseči prvo mesto

Colōnae -ārum, f (Κολωναί „Griči“) Kolone, mesto v Troadi: N. — Soobl. Colōnē -ēs, f Kolona: Plin.

Colossae -ārum, f (Κολοσσαί) Kolose, frigijsko mesto: Plin., Vulg. Od tod adj. Colossīnus 3 (Κολοσσηνός) kološki: flos Plin.; subst. Colossēnsēs -ium, m Kološani, preb. Kolos: Ambr., Aug., Vulg.

colpire v. tr. (pres. colpisco)

1. zadeti; udariti, udarjati:
una bomba colpì la nave bomba je zadela ladjo
colpire il bersaglio zadeti tarčo
colpire in pieno v polno zadeti
colpire nel segno pren. v polno zadeti, prav imeti
colpire qcn. nel vivo pren. zadeti koga v živo

2. pren. globok vtis napraviti, pretresti:
sono stato molto colpito dalla scena prizor je naredil name globok vtis

3. ekst. prizadejati; zajeti:
un'ondata di violenza ha colpito la città val nasilja je zajel mesto
la misura è intesa a colpire gli evasori fiscali ukrep naj bi prizadel davčne utajevalce

Comāna -ōrum, n (Κόμανα) Komane,

1. Comāna Pontica (Κόμανα τὰ Ποντικά) Pontske Komane, bogato pontsko mesto s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin.

2. Comāna Chrysē (Κόμανα Χρυσῆ) Zlate Komane (El Bostan), mesto v kapadoški Kataoniji, prav tako s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je baje postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin. Od tod preb. Comānēnsēs -ium, m Komanci: Cod. I.

combler [kɔ̃ble] verbe transitif prenapolniti; zasuti, napolniti (jarek, vrzel), figuré kronati (kaj); izravnati, (po)kriti (un déficit deficit); izpolniti (želje)

combler quelqu'un de quelque chose obsuti koga s čim
combler une lacune zamašiti, zapolniti vrzel
combler le marché preplaviti tržišče
combler un désir, un espoir izpolniti željo, uresničiti upanje
combler la mesure napraviti mero polno
combler une vacance zasesti prazno (vakantno) mesto
vous me comblez predobri ste z menoj
je suis comblé presrečen sem, zelo sem zadovoljen

Cōminium -iī, n Kominij, samnijsko mesto: L. Od tod adj. Cōminius 3 kominijski,

1. gl. Colminiāna olea; kot subst. Cōminiī -ōrum, m Kominijci, preb. Kominija: Plin.

2. Kominij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. znan je C. Cominius Gaj Kominij, zgovoren rimski vitez, ki je skupaj z bratom Lucijem obtožil bivšega tribuna Gaja Kornelija. Branil ga je Cicero: Ci., Asc.

commander [kɔmɑ̃de] vieilli zapovedati, ukazati; predpisati; zahtevati; commerce naročiti; militaire poveljevati, voditi; technique spraviti v pogon, upravljati; verbe intransitif vladati (sur, à nad), obvladovati, nadzirati

se commander obvladati se
commander un bataillon, une expédition poveljevati bataljonu, voditi ekspedicijo
commander à sa colère obvladati svojo jezo
il m'a commandé de me taire ukazal mi je, naj molčim
le travail commande delo najprej, pred vsem drugim
la forteresse commande l'accès à la ville trdnjava nadzira dohod v mesto
pièces féminin pluriel d'une maison qui se commandent hišni prostori, ki so tako razporejeni, da je treba iti skozi enega v drugega

commeātus -ūs, m (commeāre)

1. prehajanje z mesta na mesto, prost odhod in prihod, prosto občevanje, promet: in eo conclavi ego perfodi parietem, quā commeatus clam esset hinc huc mulieri Pl., si viae publicae exemptus commeatus sit Ulp. (Dig.).

2. met.
a) dovolitev prostega občevanja = dopust, poseb. voj.: Corn., Hyg., Q., Plin. iun. idr., collegis in castra scribit, ne Verginio commeatum dent L., commeatum sumere L., in commeatum mittere L., liberi commeatus L. dopusti, ki se lahko dobijo, qui in commeatu Syracusis remansit Ci. ki je ostal na dopustu, sine commeatu Italiā excedere Suet.
b) prevoz, pošiljatev, „karavana“: Auct. b. Afr., Ap., duobus commeatibus exercitum reportare C., frequentia negotiatorum et commeatuum S., Londinium copiā negotiatorum et commeatuum celebre T. dovažanja blaga, promet.
c) dovoz živil, dobava živeža, živež, živila, preskrba, proviant: Suet., Front., Iust., c. abunde (erit) ali (parare) adfatim commeatum S., c. largus Cu., commeatus maritimi L. po morju, commeatūs accipere L., commeatum convehere, advehere, subvehere L., commeatum portare S., commeatus ab urbe in castra portare L., petere commeatum C., aliquem commeatu et privato et publico prohibebamur Ci., aliquem commeatu intercludere C. = alicui commeatum intercludere Pl. komu dovoz (živil) zapreti (preprečiti); pogosto (v naspr. s frumentum) druge vojne potrebščine: frumentum ac commeatus, res frumentaria commeatusque, supportare frumentum commeatumque ex Sequanis C.; šalj.: proficisci ad commeatum argentarium Pl. za dobičkom od denarnih poslov.
č) vojni pratež, tren: commeatum omnem … non ante transmisit, quam … Suet.
d) (po)potna vprega: commeatus per municipia … disponere Suet. ustanoviti prepregališča.

committō -ere -mīsī -missum skupaj da(ja)ti

I.

1. stakniti (stikati), zložiti (zlagati), strniti (strinjati), (z)vezati, (z)družiti: ea terra maria, quae nunc dividit, committeret, nisi … Cu., c. opera L., commissis mālis C. zvezavši gredi, plagarum orae committuntur Cels. se strnejo; z dat.: moles urbem continenti committit Cu. veže s … , vir equo commissus O. = Kentaver; pren.: c. ea, quae natura videtur diremisse Cu., nondum commissa inter se munimenta L., (Iuppiter) commisit duas noctes O.; med.: Hydaspes amnis Acesini committitur Cu. se združuje z … , pistrix delphinum caudas utero commissa luporum V. pošast z delfinjimi repi, zraslimi na trebušju morskih psov, commissa in unum crura O. zrasli, toda: dextram dextrae c. O. roko v roko položiti.

2. occ. (z zunanjim obj.)
a) k boju zgrniti (zgrinjati), v boj spustiti (spuščati), k boju izz(i)vati, na boj (vz)dražiti koga: infirmas legiones postibus committere non audebat Hirt., pugiles Latinos cum Graecis c., aequales inter se c. Suet., acies commissas solvere Pr.; pesn.: manum c. Teucris V. „roko na Tevkre položiti“ = napasti Tevkre.
b) vzporediti (vzporejati), primerjati: sua scripta antiquae Corinnae Pr., vates Iuv.

3. (s proleptičnim obj.) priče(nja)ti, zače(nja)ti, prirediti (prirejati); voj.: Caesar suos cohortatus proelium commisit C. je pričel boj, se je spustil v bitko, equites nostri cum hostium equitatu proelium commiserunt C. so se udarili s … , commissum erat proelium inter Macedones Ariosque Cu., c. certamen, bellum L. ali obsidionem Cu., infausto committitur omine pugna V.; sinekdoha tudi o nadaljevanju boja: pugna cum rege commissa est Ci. se je bíla; abs. = udariti se, bojevati se: priusquam committeretur Suet. pred začetkom boja, parva manu cum copiosissimo hoste Eutr.; pren. v nevojaškem pomenu: longo intervallo iudicium hoc primum committitur Ci. se drži ta sodba, c. rixam L., tuba commissos canit ludos V. naznanja pričetek iger, fausto committitur omine sermo O., c. agona musicum Suet. prirediti glasbeno tekmovanje.

4. kaj nedopustnega poče(nja)ti, storiti, delati, kaj zagrešiti, zakriviti, abs. = pregrešiti se, biti kriv: Luc. ap. Non., Suet., Icti., multa antea commissa maleficia Ci., tanto scelere commisso Ci., qui tantum facinus commiserunt Ci., c. delictum maius C., facinora S., fraudem H., caedem O., caedes, nefas Cu., incestum cum filia Q., quid Aristides commisisset N., neque a se commissum esse (sc. quidquam), quare timeret C. da ni nič takega zakrivil, zaradi česar bi se mu bilo bati, multa enim et in deos et in homines impie nefarieque commisit Ci., quid meus Aeneas in te committere tantum, quid Troes potuere … ? V., quod secus a me erga te commissum videretur Ci. ep., quae Philippi … bello … adversus populum Romanum commisissent L., c. adversus testamentum Dig., contra legem Ci. ali contra leges Dig. protizakonito (nezakonito) ravnati, c. in legem Iuliam Dig. pregrešiti se zoper … , c. lege censoria Varr. ali lege de sicariis Q. prekršiti zakon … ; čisto abs.: nemo enim committeret Ci., cum verisimile erit aliquem commisisse Ci.

5. pogosto s finalnim stavkom zakriviti, povod da(ja)ti, privesti do tega, da … , napeljati tako, da … : Pl., Ter., Luc. ap. Non., committis, ut verum esse videatur Ci., neque committebant, ut ingrati existimarentur Ci. in niso dajali povoda, ne committeret, ut is locus … ex calamitate populi Romani … nomen caperet C., quos commisimus, ut quisquam ex Cannensi acie miles Romanus superesset L.; pesn. in poklas. z inf.: committit saepe repelli O., non committunt scamna facere Col.

6.
a) storiti, da kako pravno ali pogodbeno določilo pride v veljavo, tako določilo izpolniti (izpolnjevati), (iz)vršiti, uresničiti (uresničevati): distulit in seram commissa piacula mortem V. poravnavo storjenih pregreh, sponsio commissa L. prevzeto poroštvo, c. edictum, stipulationem Icti. izvršitev odredbe … dognati, stipulatio (cautio) committitur Icti. dobiva veljavo, dies committendi Icti. dan zapadlosti (dospelosti); pren.: hunc ego devotionem capitis mei convictam esse et commissam putabo Ci. in da je nastopil čas njegove izpolnitve, discrimen omne c. Q.
b) zaslužiti kazen, zapasti (zapadati) kaj ali čemu: ut illam multam non commiserit Ci., poenam octupli commissam non persequebantur Ci., praedia committuntur in publicum Dig. se zasežejo; od tod pt. pf. commissus 3 zapa(de)l: hypothecae commissae Ci., hereditatem Veneri Erycinae commissam esse dixerunt Ci., hanc fiduciam (nepremičninska zastava, hipoteka) commissam esse dicis Ci. —

II.

1. preda(ja)ti, da(ja)ti, izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati), zaupa(va)ti, poveriti (poverjati): alicui filiam, liberos suos Ter., gnatam suam alicui uxorem Ter., Africam Varo Ci., iurato aliorum tabellas Ci., locum, bella alicui Ci., imperium alicui N., aliquem fidei potestatique alicuius Ci., aliquem fidei tutelaeque alicuius Cu., salutem suam alicuius fidei Cu., gens … externo commissa duci V., c. semina sulcis V., terrae semina Tib., semen solo Col., collum tonsori Ci., caput tonsori H., qui … commisit pelago ratem H., c. iudici litem Petr., quaedam domestica litteris non c. Ci., c. mihi urbem tuendam Ci. poveriti obrambo mesta, alicui aliquem alendum O.; pogosto refl.: se alicui c. Ci. zaupati se komu, quis navigavit, qui non se mortis periculo committeret Ci. ne da bi se podajal v smrtno nevarnost, semel se ludis commisit Ci. si je upal iti gledat igre, si me huic itineri commisero Ci. če si bom drznil nastopiti to potovanje, c. se urbi Ci. upati si v mesto, se nocti ac solitudini C. upati si iti v noč … , se longius a portibus C., se nusquam proelio L., sese ponto V. upati si na morje, se in populi conspectum Ci. upati si v javnost, se in senatum Ci., se in aciem (v boj) L.; pren.: se civilibus fluctibus c. N. prepustiti se valovom političnega življenja.

2. occ.
a) kako zadevo komu poveriti, naročiti (naročati), vele(va)ti komu: cum senatus ei commiserit, ut videret, ne quid res publica detrimenti caperet Ci.
b) zaupa(va)ti se, razode(va)ti se, odpreti (odpirati) se komu: sanan'es, quae isti committas? Pl., eis commisi et credidi Ter., quibus (ventis) necessario committendum existimabat C., haec cum scirem, commisi tamen Heio Ci., cui denique commisit, quo adiutore usus est? Ci.
c) v kak položaj spraviti (spravljati), pustiti (puščati), da pride kaj do česa, pritirati kaj do česa: rem proelio C., rem in aciem L., rem in casum ancipitis eventus L. pripeljati do položaja, ko se ne ve, kakšen bo konec, rem publicam in discrimen L., ne rem committeret eo, ubi duae acies timendae essent L. — Od tod subst. pt. pf. commissum -ī, n

I.

1. podjetje, početje: supererat nihil aliud in temere commisso L.

2. occ.
a) prestopek, prekršek, pregrešek, krivda: Pl., Sil., Stat., c. audacius Ci., turpe H., poenā commissa luetis V., praemia commissi O., cum per ignorantium scripturae multa commissa fierent Suet. ker se je pripetilo mnogo prestopkov zaradi nepoznavanja zakonskega besedila.
b) pripadnost državni zakladnici, zasega: in commissum venire Ps.-Q., in commissum cadere, in commissi causam cadere Icti., commisso tolli, vindicari Icti. —

II. kar se komu zaupa, skrivnost, tajnost: commissum tegere H.; večinoma v pl.: ab homine propter vim doloris enuntiante commissa Ci., commissa celare N., Iuv., commissa tacere, prodere H.

Opomba: Sinkop. pf. commīstī (= commīsistī): Ter.

Complūtum -ī, n Komplut, karpetansko mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Alcalá de Henares): Prud. Od tod adj. Complūtēnsis -e komplutski, kompluški: ager Paul. Nol.; subst. Complūtēnsēs -ium, m Komplutčani, Komplutci, preb. Kompluta: Plin.

Compsa -ae, f Kompsa (zdaj Conza di Campania), hirpinsko mesto v Samniju: L., Vell. Od tod adj. Compsānus 3 kompški, iz Kompse: Consānus (= Compsānus) municeps Ci., Compsanus Trebius, ager L.; subst. Compsānī -ōrum, m Kompšani, preb. Kompse: Plin.

Cōmum -ī, n (Κῶμον) Kom (zdaj Como), mesto v Transpadanski Galiji ob Larskem jezeru (Lacus Larius, zdaj Lago di Como), roj. kraj obeh Plinijev: L., Plin. iun. Pozneje je Cezar mesto na novo naselil, zato se je imenovalo Novum Cōmum (Νεόκωμον) Novi Kom: Suet., preb. pa Novocōmēnsēs -ium, m Novokomčani: Ci. ep. — Od tod adj. Cōmēnsis -e komski: ager L.; abs.: in Comensi (sc. agro) Plin. na Komskem, na komskem ozemlju; subst. Cōmēnsēs -ium, m Komčani, preb. Koma: L.

concordia -ae, f (concors)

1. enodušnost, istomiselnost, enotnost, složnost, sloga: concordiā parvae res crescunt, discordiā maxumae dilabuntur S., ex dissensione ad societatem concordiamque revocati Ci., concordiam constituere, confirmare Ci., disiungere Ci. ep. ali turbare L., ab diutina ira tandem in concordiam redigere ordines L., concordiae inter se consulere, concordiae in commune consulere L., concordiam et pacem firmare in perpetuum Cu., mirā concordiā vivere T. (o zakoncih), c. equestris Ci. (med vitezi), felix Pr., discors Lucan. (med pisano se gledajočimi knezi); pren. o abstr.: (temperantia) pacem animis affert et eos quasi concordiā quādam placat Ci., rerum agendarum ordo et, ut ita dicam, concordia Ci.

2. met. enodušen (zvest) prijatelj: et cum Pirithoo, felix concordia, Theseus O. eno srce in ena duša.

3. pren. soglasje, soglasnost, složnost, skladnost, privlačnost: Sirenum Petr. = sirenskega petja, vocum Col., nervorum Q., discors c. (sc. ignis et aquae) O. (prim.: discordia concors Lact.) ali rerum c. discors H. nesložna složnost (oksimoron): po Empedoklovem nauku, da vse nastane iz večnega nasprotovanja med prvinami, na katere delujeta νεῖκος καὶ φιλότης, rupta rerum c. Sen. ph., c. rerum et repugnantia Plin., c., quam magnes cum ferro habet Plin.

4.
a) pooseb. Concordia -ae, f Konkordija, Sloga, boginja sloge, ki je imela v Rimu in zunaj njega več svetišč, posvečenih po srečni poravnavi domače nesloge. Prvo tako svetišče je postavil Kamil na vzhodni rebri Kapitolija; tu je včasih zboroval senat: Ci., S., O.
b) več mest z imenom Concordia -ae, f Konkordija, poseb. α) venetsko mesto (zdaj Concordia Segittaria): Mel., Plin., Fr., Aur. β) luzitansko mesto: Plin.; — od tod preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Plin. γ) Concordia Iūlia Julijska Konkordija, rim. naselbina v betski Hispaniji, sprva Nertobriga: Plin., imenovana tudi Concordiēnsis colōnia Konkordijska kolonija (naselbina): Fr.; preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Fr. δ) triboško mesto v belgijski Galiji: Amm.
c) Concordia Konkordija kot osebno ime. α) priimek cesarja Vitelija: Suet. β) ime neke sužnje: Paul. (Dig.).

concorrēnte m, f

1. kandidat, kandidatka; tekmovalec, tekmovalka:
i concorrenti per il posto sono una massa kandidatov za to mesto je ogromno

2. konkurent, konkurentka

concorrere^* v. intr. (pres. concorro)

1. knjižno stekati se, zbirati se

2. mat. stekati se, konvergirati

3. sodelovati, prispevati:
concorrere a una spesa prispevati k stroškom

4. potegovati se (za), konkurirati (za):
concorrere a un impiego potegovati se za delovno mesto

5. redko soglašati:
concorrere in un'opinione soglašati z mnenjem

concourir* [kɔ̃kurir] verbe intransitif sodelovati, stremeti (à za); prispevati (à k); potegovati se (pour za), konkurirati; udeležiti se tekmovanja, tekmovati; mathématiques konvergirati, stekati se v isto točko

nos efforts concourent au même but naša prizadevanja streme za istim ciljem
il a concouru à mon succès prispeval je k mojemu uspehu
deux candidats ont concouru pour le poste de secrétaire dva kandidata sta se potegovala za tajniško mesto

concours [kɔ̃kur] masculin sodelovanje, prispevanje (à k), pomoč; tekmovanje, tekma; konkuriranje; razpis, natečaj; (finančna) udeležba; naval, dotok, stek, shod; sovpad

avec le concours de s sodelovanjem
hors concours zunaj, brez konkurence
par voie de concours z natečajem
point masculin de concours sečišče
tireur masculin hors concours strelec, ki nima tekmeca, elitni strelec
concours agricole poljedelska razstava
concours de beauté lepotna tekma
concours hippique konjska razstava; jezdne in vozne tekme
concours de peuple, de curieux zbiranje, zgrinjanje ljudi, radovednežev
être admis, reçu, refusé à un concours biti pripuščen k skušnji (izpitu), biti sprejet, odklonjen na izpitu (skušnji)
se présenter à un concours prijaviti se na razpis
mettre au concours razpisati (mesto, službo)
prêter son concours sodelovati