Franja

amiciō -īre (-icuī in -ixī) -ictum (ambi in iacere)

1. kako ohlapno oblačilo nase vreči ali da(ja)ti, ogrniti (ogrinjati) ga, ode(va)ti se z njim, ovi(ja)ti se z njim, zavi(ja)ti se vanj, obleči (oblačiti) ga; redko act.: celerius mater amixit Varr. fr.; večinoma refl. in še pogosteje pass. (pri Ci. in v izbrani prozi skoraj le v pt. pf.): dum salutabatur, et calciabat ipse sese et amiciebat Suet. se je oblačil, sedebat in rostris amictus togā purpureā Ci., velis amicti, non togis Ci., pullo amictus illo L., simulacrum amiciebatur cotidie veste, quali ipse uteretur Suet.; abs. amiciri (o govorniku) togo ub(i)rati (gubati, v gube nabirati), da(ja)ti togi primeren nabor (gub): quomodo deceat amiciri, nescientis Q., surgit, amicitur, incipit Plin. iun.

2. pren.
a) ogrniti (ogrinjati), ode(va)ti, ovi(ja)ti, zavi(ja)ti: nube cava speculantur amicti V., amicitur vitibus ulmus O., amicta vitibus ulmus H., amicta ossa luridā pelle H., quidquid chartis amicitur ineptis H. se zavija v makulaturo, colus amicta lanā Cat., Idae nive amicta loca Cat.; z grškim acc.: nube candentes humeros amictus H.
b) pt. pf. amictus 3 pripravljen, gotov: gladius amictus ad caedem Vulg.

Opomba: Inf. pf. amicisse: Fr.; pf. amicui Vop.; arh. fut. I. pass. amicībor: Pl.

ammainare v. tr. (pres. ammaino) spustiti, spuščati (zastavo, jadro):
ammainare le vele pren. odnehati

ammantare

A) v. tr. (pres. ammanto) ogrniti s plaščem, pokriti, odeti; prekriti, prekrivati:
le montagne ammantate di neve s snegom prekrite gore
ammantare la verità prikriti resnico

B) ➞ ammantarsi v. rifl. (pres. mi ammanto) ogrniti se s plaščem, odeti se:
ammantarsi di virtù pren. narediti se, delati se krepostnega

ammōdo

A) avv. dobro, kot se spodobi, natančno, skrbno:
fare ammodo le cose opraviti kaj, kot se spodobi

B) agg. invar. spodoben, olikan; imeniten:
una ragazza ammodo spodobno dekle, imenitna punca

ammortire v. tr. (pres. ammortisco)

1. omrtvičiti:
il freddo gli aveva ammortito le membra od mraza so mu otrpnili udi

2. pren. ublažiti, umiriti

amō -āre -āvi -ātum

1. ljubiti (iz nagnjenja, strastno, naspr. odisse; diligere ljubiti iz spoštovanja, občudovanja, naspr. neglegere, spernare), rad imeti koga; o osebah: odi et amo Cat., ceteris odio est, ab his amatur Ci., Nicen uxorem vir amabat Ci., avus tuus amavit unice patriam (personificirano) Ci.; amare se ali se ipsum samega sebe ljubiti, biti vase zaljubljen, sebično misliti, biti sebičen: licet ipsi nos amemus Ci., nisi nosmet ipsos valde amabimus Ci., se ipsum amans Ci. sebičnež; amare inter se Pl., Ter., Ci. ep. med seboj se ljubiti.

2. s stvarnim obj. ljubiti = rad videti, ceniti, čislati, komu prijati, ugajati, všeč biti kaj, vnet, navdušen biti za kaj; rad kaj storiti, običajno kaj delati (v sl. tudi z nedovršnikom [ponavljalnikom] glagola, ki je v lat. odvisen od amare): litteras N., amat otia V., odit populus luxuriam, non amat profusas epulas Ci., ea, quae secundae res amant S. kar sreča rada vidi, kar sreči sledi, hoc amat H. za to je vnet (navdušen), quin teque et tua amares H., amat ianua limen H. so rada zaprta, non omnes eadem mirantur amantque H., hoc Arruntius amare coepit Sen. ph. ta izraz se je Arunciju priljubil, Nilus amet alveum suum Plin. iun. ostani v svoji strugi, lens amat solum tenue Plin. leči prija, amoenos colores amant oculi Aug.; z inf. ali ACI: hic ames dici pater H. daj se tu rad imenovati očeta, amat scripsisse ducentos versus H. posebno rad napiše, tecum vivere amem, tecum obeam libens H. bi rada (z veseljem) živela, umrla, amat claustra rumpere H., amant iacēre H. radi (= pogosto) ležijo = poležavajo, quae ira fieri amat S. kar jeza rada vidi, da se zgodi = kar jeza rada stori, quo pinus ingens albaque populus umbram hospitalem consociare amant H., aurum... perrumpere amat saxa H.; v pozni lat. brezos.: ut apud deum fieri amat Aus.

3. strastno, pohotno ljubiti, ljubimkati, zaljubljen biti: aliquem Kom., V. idr., aliquam misere Ter., aliquam amare coepisse perdite Ter. na smrt se zaljubiti v kako (deklico), ut ameris, amabilis esto O., si vis amari, ama Sen. ph., ut ameris, ama Mart., quod amo, amas, amat Pl. moja, tvoja, njegova ljubica; poseb. abs. ljubico (ljubice) imeti, dekle (dekleta) imeti, ljubezensko razmerje imeti, evfem. = slast(i) ljubezni uživati: meum gnatum rumor est amare Ter., amare a lenone Pl. ljubiti deklico, priskrbljeno od zvodnika, si puerilius his ratio esse evincet amare H., ibi primum insuevit exercitus... amare, potare S., qui ama(n)t Pl., Ter., V. zaljubljenec (zaljubljenci), ljubimec (ljubimci).

4. rekla pogovornega jezika:
a) si me amas, si quidquam me amas (kot vrivek v podporo kaki prošnji) če me (le količkaj) ljubiš, meni na ljubo: cave, si me amas Ter., adduc, si me amas, Marium Ci. ep., si quidquam me amas, hunc locum muni Ci. ep., si me amas, inquit, paullum hic ades H.
b) ita (sic) me dii (bene) ament ali amabunt Pl., Ter. tako naj mi bogovi pomagajo, Diespiter me sic amabit Pl. tako mi pomagaj Diespiter; elipt.: ita me Iuppiter (sc. amet ali amabit) Pl.; kot pozdrav: dii te ament Pl. bogovi naj ti pomagajo (naj te živijo).
c) amare aliquem de (in) aliquo, de (in) aliqua re ali s kavzalnim stavkom = dolžan (hvaležen, zahvalo dolžan) biti komu za koga, za kaj, zato, ker: ecquid nos amas de fidicina ictac? Ter., de raudusculo... multum te amo Ci. ep., in Atilii negotio te amari Ci. ep., te multum amamus, quod ea abs te diligenter... curata sunt Ci. ep.; tudi s samim acc. personae in abs.: bene facis; merito te amo Ter., ergo amo te Pl.; podobno: se amare in aliqua re sam s seboj zadovoljen biti zaradi česa: Tu ergo haec quomodo fers? Belle mehercule et in me valde amo Ci. ep.; tudi brez določila v abl.: credo... hunc me non amare (da ni zadovoljen z menoj), at ego me amavi (sem s seboj tembolj zadovoljen), quod mihi iam pridem usu non venit Ci. ep.; od tod (kot vrivek pri prošnjah, pozivih, vprašanjih) amabo ali amabo te (nikdar amabo vos) hvaležen (ti) bom = bodi tako dober ali prosim lepo: da mihi operam, amabo Pl., id, amabo, adiuta me Ter., fac, amabo Ter., amabo, quid ait? Ter., amabo te, advola Ci. ep., amabo, mea dulcis Ipsithilla,... iube ad te veniam Cat.; s finalnim stavkom: amabo te, ut illuc transeas Ter., amare ait te multum, ut... deferas Pl., amabo te,... ne... assignes Ci. ep. — Od tod

A. pt. pr.

I. kot adj.

1. act. amāns -antis, adv. amanter
a) ljubeč, ljubezniv, ljubezni poln, prijazen, dober komu, dobrohoten, naklonjen: frater carissimus atque amantissimus Ci., amantissima uxor T., amanter exspectare adventum alicuius Ci. ep., gravius de nobis querentur et amantius Ci., melius et amantius ille (fecit), qui gladium offerebat T., quocum... amantissime vixerat Ci.; večinoma z objektnim gen.: boni cives amantes patriae Ci. domoljubi, cruoris amans O., tui amantior quam temporis Ci. ep., fuit similitudinis quam pulchritudinis amantior Q. je bolj gledal na..., Metellus vir patriae amantissimus Ci. vnet domoljub, amantissimus rei publ. Ci., amantissimus quidam filii Val. Max. nadvse ljubeč (blag) oče, amantissima nostri natura Sen. ph. nam tako dobrotljiva (mati) narava.
b) met. (o stvareh, s katerimi se kaže ljubezen) ljubezniv, ljub, mil, prijazen: amantia verba O., amantissimis verbis utens Ci. ep., nomen amantius... maternum Ci.

2. superl. v pass. pomenu
a) o osebah srčno ljubljen (prijatelj): Aug., Hier., vale mi amantissime Fr.
b) o stvareh preljub(ek): amantissimae vineae Vulg.; neutr. pl. subst.: amantissima eorum Vulg. to, kar jim je najljubše, amantissima uteri Vulg.

— II. Kot subst. masc., fem. ljubeči, ljubeča, ljubitelj, ljubiteljica, zaljubljenec, zaljubljenka: aliud est amatorem esse, aliud amantem Ci., militat omnis amans O., neglectus amans Q., quis fallere possit amantem? V., incautus amans V., Iuppiter alto periuria ridet amantum O., pallor amantium violā tinctus H.

— B. subst. pt. pf. amāta -ae, f ljubljenka, ljubica: amatam apud aemulum cernens L., quae (Callisto) fuerat summo nuper amata Iovi O.; amātus -ī, m ljubljenec, ljubimec: Arionem Briander amicum habuit amatumque Gell., amatus Veneris Amm.

— C. adj. (gerundiv.) amandus 3 ljubezniv, ljubek: vox H. blagozvočen glas.

Opomba: Arh. fut. II. amāssō -is -int: Pl.

amocher [amɔše] verbe transitif, populaire pokvariti, uničiti; raniti, udariti

amocher la voiture uničiti avto
un coup de poing lui a amoché le visage udarec s pestjo mu je skazil, poškodoval obraz
il s'est fait bien amocher dans cet accident bil je težko ranjen, poškodovan v tej nesreči

amoindrir [amwɛ̃drir] verbe transitif (z)manjšati; oslabiti

s'amoindrir (z)manjšati se, pojemati, pešati, oslabeti
amoindrir l'importance, le mérite zmanjšati važnost, zaslugo
ses forces s'amoindrissent njegove moči pešajo

amollir [amɔlir] verbe transitif omehčati, zmehčati; figuré zdelati (koga), oslabiti, pomehkužiti

s'amollir postati mehek
la chaleur amollit le bitume vročina omehča cestni asfalt
l'oisiveté amollit brezdelje človeka pomehkuži
je sens mes jambes s'amollir čutim, da mi noge (kolena) postajajo mehka

amore m

1. ljubezen:
amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
amore per un amico ljubezen do prijatelja
essere tutto amore biti naklonjen
per amore o per forza zlepa ali zgrda
d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
per amore di qcn. komu na ljubo
fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
per amore di qcs. zaradi:
per amore di pace zaradi ljubega miru
amore di sé sebičnost
amor proprio samoljubje

2.
amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

3.
amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

4. ljubezen, navezanost, pohlep:
amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

5.
è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
canta che è un amore čudovito poje

6.
amori pl. ljubezenske dogodivščine:
non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec

amour [amur] masculin ljubezen, zaljubljenost, strast; ljubček, -ica, srček; amor(ček); pluriel ljubezni, ljubezenske dogodivščine

amour de la patrie, de la liberté, du prochain ljubezen do domovine, do svobode, do bližnjega
amour libre, platonique, maternel svobodna, platonična, materinska ljubezen
amour de la vérité, de la nature, des voyages resnicoljubnost, ljubezen do narave, do potovanja
déclaration féminin d'amour lettre féminin d'amour, mariage masculin d'amour ljubezenska izjava, ljubezensko pismo, poroka iz ljubezni
amour de soi samoljubje
par amour de zaradi, zavoljo
pour l'amour de vous vam na ljubo, zaradi vas
pour l'amour de Dieu za božjo voljo
les amours de la jeunesse mladostne ljubezni
petit amour putto, kip ali podoba golega otročička
un amour d'enfant, de petit chapeau srčkan otrok, klobuček
avoir l'amour de son métier ljubiti svoj poklic
écris-moi, mon amour! piši mi, ljubi(a) moj(a)!
elle est jolie comme un amour je zelo ljubka
vous seriez un amour si ... bili bi zelo ljubeznivi, če ...
faire l'amour ljubiti se, spolno občevati
filer le parfait amour uživati neskaljeno ljubezen
on revient toujours à ses premières amours (proverbe) stara ljubezen ne zarjavi

àmpak mais

ne samo (le) …, ampak tudi … non seulement …, mais encore …
mi bomo prišli, ampak samo, če pride tudi on nous ne viendrons qu'à condition qu'il vienne aussi
ampak vseeno néanmoins

àmpak

A) adv. pog. però; quanto:
ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!

B) konj.

1. bensì, ma:
prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me

2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò

3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
lep je, ampak drag è bello, ma caro

4. (na začetku stavka) ma:
ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro

ampolla f

1. steklenička:
le ampolle dell'olio, dell'aceto stekleničke za olje, za kis

2. anat. ampula:
ampolla rettale rektalna ampula, danka

amputer [ɑ̃püte] verbe transitif, médecine amputirati, odrezati ud ali bolni del telesa; figuré okrniti, skrajšati, pristriči, zmanjšati (kredit)

amputer la jambe à quelqu'un komu nogo odrezati
on l'a amputé d'un bras odrezali so mu roko
la pièce a été amputée de plusieurs scènes igro so skrajšali za več prizorov
amputer le budget okrniti, zmanjšati proračun
amputer le texte skrajšati, okrniti tekst

amuser [amüze] verbe transitif zabavati, razvedriti, kratkočasiti, (raz)veseliti; figuré varati, za nos voditi, uspavati, zamotiti

s'amuser zabavati se, razvedriti se, kratkočasiti se, čas izgubljati, šaliti se (de z), norčevati se (de iz); péjoratif veseljačiti, lumpati
pour s'amuser za šalo
amuser le tapis (familier) veliko govoriti (o nepomembnih stvareh), prazno slamo mlatiti
amuser l'ennemi (figuré) zvijačno prevarati sovražnika
tu amuseras le caissier pendant qu'on ouvrira le coffre ti boš zamotil blagajnika, medtem ko bomo odprli sef
amuser quelqu'un par des promesses imeti koga za norca z obljubami
il s'amuse à mes dépens zabava se na moje stroške
elle s'est amusée de moi ponorčevala se je iz mene
l'enfant s'amuse à lancer la balle contre le mur otrok se zabava z metanjem žoge ob zid

amussis, acc. -im, f (morda iz hebr. amatha ravnalnik) tesarsko ravnilo, kotnik, kotomer, grezilo: Sis. ap. Char., Varr. ap. Non., Aus.; pogosto ad amussim po ravnilu, po potezi = popolnoma pravilen, natančno izmerjen (umerjen), natančen, točen: numerus non est, ut sit ad amussim Varr. je le okroglo število, si diva gens sit ad am. Varr. ap. Non., talionem ad am. aequiperare Gell., ad am. verum esse Macr. do pičice; tako tudi samo amussim: P. F.

Amyclae (Amynclae, Amunclae, Amunculae) -ārum, f (Ἀμύκλαι) Amikle (Aminkle, Amunk[u]le), mestno ime,

1. lakonsko mesto jugovzhodno od Šparte, ustanovil ga je baje neki Amiklas ali Aminklant (Ἀμύκλας, gen. -α ali -αντος), domovina Dioskurov, Helene in Klitaimestre, s svetiščem in velikanskim Apolonovim kipom, pri katerem so se vsako leto obhajala „Hyacinthia“ (gl. Hyacinthus): L., O. idr. Okrog l. 750 so Dorci mesto osvojili. Nejevoljni zaradi pogostnih praznih govoric o sovražnikovem bližanju so namreč meščani baje izdali zakon, da ne sme nihče več govoriti o sovražniku; zaradi tega niso nič vedeli o tem, ko so se Dorci res bližali; od tod: Amunculas tacendo periisse audio Afr. fr., quas evertēre silentia, Amyclae Sil.; preg.: Amyclis ipsis taciturnior ero Sid., prim.: taciturne, Amyclas qui silentio viceris Aus.

2. staro avzonsko mesto (po mitu ahajsko-lakonska naselbina) v Laciju med Kajeto in Teracino ob zamočvirjenem, po njem imenovanem Amikelskem zalivu (sinus Amynclanus): tacitae Amyclae V. tihe (ker so jih preb. baje zapustili zaradi mnogih strupenih kač) ali pa (po drugih razlagalcih) molčeče (češ, pesnik je prenesel ta pridevek od lakonskih na lacijske Amikle, namigujoč na zgoraj pod 1. omenjeni dogodek, če ni morda nevede zamenjal obeh mest), Varro auctor est... in Italia Amynclas a serpentibus deletas Plin., ubi fuere Amyclae sive Amynclae a serpentibus deletae Plin., Fundanae Amyclae Mart. — Od tod adj. Amyclaeus 3 (Ἀμυκλαῖος) amikelski = ki spada k lakonskim Amiklam, iz lakonskih Amikel: fratres (= Kastor in Poluks) V., mater (= Leda) Stat., olores (ker je Jupiter kot labod prišel k Ledi) Stat., pluma Mart. labodje pero, ductor (= Amikljan Ksantip) Sil., Canopus Sil. dolnjeegiptovsko mesto, imenovano po Amikljanu Kanopu, Menelajevem krmarju, ki je tam umrl, corona Mart. v bojnih igrah ob Hijacintovih svečanostih (gl. pod 1.) priborjen; pesn. = lakonski, špartanski: canis V., venenum Mart. ali Amyclaeis medicatum vellus aënis murice cum Tyrio O. lakonski škrlat, nepos (= Klavdij Neron, ker je gens Claudia baje izhajala iz Sabincev, ti pa iz Špartancev) Sil. Amynclānus 3 aminkelski = ki spada k lacijskim Aminklam: sinus Amynclanus Plin. Aminkelski, Kajetski zaliv.

an [ɑ̃] masculin leto

en trois ans v treh letih
dans un an, d'ici un an čez leto dni
en l'an 2000 v letu 2000
par an na leto, letno
tous les ans vsako leto, vsakoletno
il y a deux ans pred dvema letoma
un an après leto dni nato, pozneje
bon an mal an poprečno, običajno, iz leta v leto, od leta do leta
bon an mal an, le bénéfice est satisfaisant poprečno je dobiček zadovoljiv
le jour de l'an, le premier de l'an novoletni dan (1. jan.)
l'an dernier, passé lani
l'an prochain prihodnje leto
l'an 1900 de notre ère leto 1900 naše ere
en l'an de grâce 1500 leta Gospodovega 1500
l'an du monde po ustvarjenju sveta
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
avoir 30 ans biti 30 let star
il s'en moque, il s'en soucie comme de l'an quarante mar mu je to, to mu je vseeno

an³, vprašalnica ali, ali pa, ali morda.

I. uvaja drugi in naslednje člene ločnih (disjunktivnih) vprašanj

1. neodvisnih: utrum igitur has corporis an Pythagorae tibi malis vires ingenii dari? Ci., utrum hostem an vos an fortunam utriusque ignoratis? L., num me rogari oportet abs te an te potius a me? Ci., Capunaene te putabas consulem esse an Romae? Ci., nonne extra ordinem tulisti an licuit tibi ferre legem? Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: ipse percussit an aliis occidendum dedit? Ci., eloquar an sileam? V.; annōn ali bolje an nōn ali ne: sortietur an non? Ci.

2. odvisnih: videte, utrum sit aequius hominem dedi inimicis an amicis Ci., rectene an secus (dixerint), nihil ad nos Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: non quaero, iure an iniuria sint inimici Ci., deliberatur, incendi placeret an defendi C. Ali ne v odvisnih ločnih vprašanjih necne, kadar se zanika ves stavek: quaero, potueritne Roscius suam partem petere necne Ci.; an non samo tedaj, kadar zanika non le eno besedo: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit Ci. = ali je povedal... ali zamolčal, quaestio est, bellum indicamus an non Ci.

3. prvi člen je zamolčan, a se lahko v mislih dostavi:
a) v neodvisnih ločnih vprašanjih an = ali pa, ali morda celo, (ali) morda, ali: unde ordiar? an ab ipsa lege? Ci. (pri čem drugem) ali (morda) pri..., quid ad se venirent? an speculandi causā? C., quae ista nova diligentia? an te L, Flavii vociferatio commovebat an M. Antonii auctoritas? Ci.; poseb. pogosto: an censes? an tu existimas? an ignoratis? an quisquam dubitat? Ci. = pa vendar ne, ali pa; včasih v trdilnem smislu (= nonne) = ali... ne, (ali) morda ne, kajne da: quando oraculorum vis evanuit? an postquam homines minus creduli esse coeperunt? Ci.
b) v odvisnih ločnih vprašanjih = ali: quaesivi, an misisset (peripetasmata) Ci. (kjer si moramo misliti: [ali je kaj drugega] ali je poslal [preproge]).

4. (šele poklas. ali pesn.) v enostavnem odvisnem vprašanju = ali: exspectabat, an ibi Pompeius esset L., quis scit, an adiciant tempora di H., Alexander, an cum ipso militare vellet, interrogat Cu., quaesito, an Caesar venisset T.

II.

1. uvaja drugi in naslednje člene odvisnih ločnih vprašanj v pomenu ali za izrazi dvoma in negotovosti, kakršni so: dubito, dubium (incertum) est, nescio, haesito, interest, refert idr.: ne forte dubitasse videretur, verumne an falsum sit Ci., nihil interesse, utrum haec Messanae an apud istum loqueretur Ci., refert etiam, qui audiant, senatus an populus an iudices Ci.; od tod skrčeno (brez nadrednega izraza dvoma ali negotovosti in tudi brez vpliva na glagol), včasih, posebno pri številčnih podatkih, navidezno = aut, vel, -ve, sive: cum ei (Themistocli) Simonides an quis alius artem memoriae polliceretur (pravzaprav: Simonides an quis alius dubium est...) Ci., ea suspicio, vitio orationis an rei, haud sane purgata est L., dein cum essent perpauca inter se uno an altero spatio collocuti Ci., ex illis unus an alter ait O., finem vitae, sponte an fato, implevit T., Rufus et cum eo septem an octo... in priore sententia perseverarunt Plin. iun., dies abhinc quintus an sextus est Ap.; menjaje se s sive, seu: sive fatali vecordia an imminentium periculorum remedium ipsa pericula ratus T., seu taedio ambiguae spei an amore coniugis T. (prim. O., Fast. III, v. 773 in nasl.).

2. če se prvi člen zamolči in drugi primerno poudari, nastanejo izrazi negotovosti, ki se nagibajo k pritrditvi: dubito an, haud scio an, nescio an, v katerih je an = ali ne, tako da dobi cel izraz „dvomim, ali ne“, „ne vem, ali (če) ne“ pomen morda, menda, skoraj bi mislil, po mojem mnenju, bržkone, prejkone, najbrž: dubito, an hunc primum omnium ponam N. dvomim, ali ne bi njemu odkazal prvega mesta = po mojem mnenju gre njemu prvo mesto, najrajši bi dal njemu prvo mesto, civitatem non solum Graeciae, sed haud scio an cunctis gentibus anteponendam dico Ci., mortuus est C. Sacerdote praetore nescio an ante, quam Verres praeturam petere coepit Ci. Če pa se nagiba misel k zanikanju, pristopi non, nemo, nullus, numquam k an: quod haud scio an non possis C. česar menda (česar pač) ne moreš, contigit tibi, quod nescio an nemini Ci. kar najbrž nikomur drugemu, hoc diiudicari nescio an numquam possit Ci. to se ne da menda nikdar razsoditi; tako tudi: an imperare noluisset, dubium T. težko da je hotel postati cesar; vendar tudi: non horum senectus miserabilis fuit? haud scio an ulla beatior possit esse Ci. = pač nobena. Isto kot ind. izraža tudi cj. haud sciam an Ci., dubitaverim an Ci., le šibkeje: de L. Bruto dubitarim, an in Arruntem invaserit Ci. Lucij Brut je pač najbrž... Pogosto se nanaša le na en pojem: testem non mediocrem, sed haud scio an gravissimum Ci. morda, menda, exstincto Maximo, dubium an quaesitā morte T. najbrž prostovoljno.