Franja

Zadetki iskanja

  • uničeváti (-újem) | uníčiti (-im) imperf., perf.

    1. distruggere; sterminare; estirpare; annientare:
    uničiti plevel estirpare le erbacce
    uničiti mrčes sterminare i parassiti

    2. rovinare, danneggiare:
    plesen uničuje zelenjavo la muffa danneggia gli ortaggi
    hrup uničuje živce il frastuono rovina, danneggia l'udito

    3. ekst. guastare, rovinare:
    uničevati komu dobro voljo guastare il buon umore a qcn.
    naporen teden ga je uničil una settimana di fatica lo ha spossato, lo ha letteralmente distrutto
    šalj. uničiti dva litra vina, osem omlet scolarsi due litri di vino, mangiare (ben) otto omelettes
  • upírati (-am) | upréti (uprèm)

    A) imperf., perf.

    1. puntare, appoggiare:
    upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi

    2. puntare, rivolgere:
    upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.

    B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.

    1. puntare:
    upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra

    2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
    aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
    obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente

    3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
    upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
    upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
    upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito

    4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
    meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
    upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa

    5. battere (contro), risplendere (del sole)

    6. opporsi, contrastare; andare contro:
    upirati se vetru andare contro vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
    matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
    želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
    to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso
  • uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

    1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
    papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
    policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
    tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

    2. servirsi; approfittare; sfruttare:
    uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
    uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

    3. usare, riportare, ricorrere (a):
    uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

    4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
    uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
    uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
    pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
    pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
    spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
    ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
    pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso
  • upoštévati (-am) imperf.

    1. tener conto, considerare, prendere in considerazione:
    upoštevati nasvet, predlog prendere in considerazione il consiglio, la proposta

    2. (delati, da je kaj obravnavano) tener conto, includere:
    pri izboru je upošteval le najpomembnejše avtorje nella scelta ha tenuto conto soltanto degli autori più in vista

    3. tenere in considerazione, in conto, rispettare:
    delo gospodinje se premalo upošteva il lavoro della casalinga è tenuto in poco conto, è poco rispettato
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • úrica (-e) f dem. od ura oretta; orologino, orologetto:
    hoditi kakšno urico camminare un'oretta o giù di lì
    ženska urica orologetto da donna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odbila mu je zadnja urica è suonata la sua ultima ora
    urice so mu štete ha le ore contate
    naviti otroku urico tirare le orecchie al bambino
  • uročiti glagol
    1. (začarati z magijo) ▸ megátkoz, megbabonáz, bűvöl
    uročiti s pogledom ▸ szemmel ver
    Zlobna vila iz hudobije uroči Trnuljčico s prerokbo, da se bo na šestnajsti rojstni dan zbodla v prst in za vekomaj zaspala, rešil pa jo bo lahko edino princ na belem konju. ▸ A gonosz tündér megátkozza Csipkerózsikát, hogy amikor a tizenhatodik életévét betölti, szúrja meg az ujját és merüljön örök álomba, és csak a fehér lovon érkező herceg mentheti majd meg.
    Sopomenke: začarati

    2. (očarati; prevzeti) ▸ bűvöl, megbabonáz
    pogled uroči ▸ megbabonáz a tekintete
    mesto uroči ▸ elbűvöl a város
    uročiti poslušalce ▸ elbűvöli a közönséget
    uročiti moškega ▸ megbabonázza a férfit
    Čudovite zgodbe se lepo podajo sanjskemu otoku na jugu Grčije, ki svoje obiskovalce uroči s svojim čarom. ▸ A gyönyörű történetek illenek a Görögország déli részén található mesés szigethez, amely elbűvöli látogatóit.

    3. (prinesti nesrečo) približek prevedkarossz szerencsét hoz
    Prihod staršev pa bi lahko uročil njen nastop proti Williamsovi. ▸ Ha a szülei ott lennének, az nem hozna szerencsét a Williams elleni fellépésén.
  • uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
    l'uscio di casa hišna vrata
    l'uscio di strada vhod z ulice
    a uscio a uscio od vrat do vrat
    a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
    tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
    essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
    farsi sull'uscio pogledati na prag
    ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
    infilare, prendere l'uscio popihati jo
    non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
    non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
    spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom
  • usójen

    usojeno mi je bilo ha sido mi destino
    ni mi bilo usojeno no me fue dado, no he tenido la suerte (de)
  • uspéti (uspèm) | uspévati (-am) perf., imperf.

    1. riuscire; aver successo, sfondare:
    uspeti v poklicu riuscire nella professione
    z novim proizvodom smo uspeli col nuovo prodotto abbiamo sfondato
    izlet je uspel la gita ha avuto successo, è stata un successone

    2. (z nedoločnikom za izražanje hotenega dejanja) riuscire:
    uspeti rešiti riuscire a salvare
    komaj sem jo uspel prepričati sono riuscito a malapena a convincerla

    3. uspevati (imeti pogoje za rast; razvijati se) attecchire, allignare; crescere, prosperare:
    v teh krajih pšenica ne uspeva da queste parti il grano non attecchisce
    dojenček lepo uspeva il neonato cresce bene
  • ústa boca f

    polna usta (zalogaj) bocada f
    odprtih ust con la boca abierta
    na široko odpreti usta quedar boquiabierto, fam quedar patidifuso
    iti od ust do ust andar de boca en boca
    na vsa usta povedati decir lo que le viene a la boca de alg; no tener pelos en la lengua
    morati nasititi mnogo ust tener que mantener muchas bocas
    ne odpre ust no dice esta boca es mía
    ne odpreti ust no despegar los labios
    nakremžiti usta torcer la boca, hacer una mueca
    (na)šobiti usta poner morro
    imeti neprijeten vonj iz ust tener mal aliento
    iz mojih ust ne bo prišla nobena beseda no diré una sola palabra
    pritrguje si od ust se lo quita de la boca
    vzeli ste mi besedo iz ust me ha quitado de la lengua la palabra; me ha quitado la palabra de la boca
    zamašiti komu usta tapar la boca a alg
    živeti od ust do ust vivir al día
  • uščípniti (-em)

    A) perf.

    1. pizzicare, dare un pizzico

    2. pren. mordere; punzecchiare:
    le kaj ga je uščipnilo, da je nenadoma odšel cosa mai lo ha preso da indurlo ad andarsene all'improvviso?
    ravnati, kakor te uščipne fare, comportarsi a capriccio

    B) uščípniti se (-em se) perf. refl. stringersi, farsi male (con le tenaglie e sim.)
  • utekočinjeni naftni plin stalna zveza
    (gorivo) ▸ cseppfolyósított földgáz
    Najbližji nadomestek zemeljskega plina je utekočinjeni naftni plin, ki je stranski produkt pri predelavi nafte. ▸ A földgáz legközelebbi alternatívája a folyósított földgáz, ami az olajfinomítás mellékterméke.
    Če gledamo le prodajne cene, so trenutno najcenejša bukova drva, najdražji pa je utekočinjeni naftni plin. ▸ Ha csak az eladási árakat nézzük, jelenleg a bükkfa a legolcsóbb, míg a folyósított földgáz a legdrágább.
  • utelésiti (-im) | uteléšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. incarnare, impersonare (tudi ekst.); realizzare:
    utelesiti svoje sanje realizzare i propri sogni

    2. impersonare, obiettivare, interpretare:
    igralec je izvirno utelesil Hamleta l'attore ha saputo interpretare egregiamente Amleto

    3. (vključiti, pripojiti) annettere, incorporare:
    župnijo so odvzeli Ogleju in jo utelesili ljubljanski škofiji la parrocchia fu tolta ad Aquileia per essere incorporata nella diocesi di Lubiana

    B) utelésiti se (-im se) perf. refl. incarnarsi; trasmigrare:
    po nekaterih verovanjih se duša ponovno utelesi v drugem bitju secondo certe credenze, l'anima trasmigrerebbe in un altro essere
  • utŕniti (luč) despabilar

    zvezda se je utrnila ha caído una estrella fugaz
    solza se ji je utrnila se le ha soltado una lágrima
  • vába (-e) f

    1. esca:
    vreči vabo gettare l'esca
    riba je prijela za vabo il pesce ha adescato

    2. pren. allettamento, attrattiva; richiamo:
    vaba za naivneže specchietto per le allodole
  • valore m

    1. veljava, vrednost

    2. vrednost, cena:
    campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
    oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet

    3. ekon. vrednost:
    valore aggiunto dodana vrednost
    imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
    valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
    valore di mercato tržna vrednost

    4.
    valori pl. dragocenosti; dragulji

    5.
    valori pl. ekon. vrednostni papirji:
    Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
    carta valori vrednostni papir
    valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir

    6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
    per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
    questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven

    7. vrednota:
    scala dei valori vrednostna lestvica
    i valori umani človeške vrednote

    8. mat., fiz. vrednost:
    valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti

    9. glasba trajanje, vrednost

    10.
    con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
    avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji

    11. pomen:
    il valore di un vocabolo besedni pomen

    12. hrabrost, junaštvo; pogum:
    atti di valore junaški podvigi
    con grande valore izredno pogumno
    medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
    medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času

    13. umet.
    valori pl. valerji:
    valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji
  • variar (pres: -ío) spreminjati (se), menjavati (se), različen biti, razlikovati se

    variar de plan spremeniti svoj načrt
    variar de precio biti različen v ceni
    eso varía (por completo) to je nekaj (čisto) drugega
    el mundo ha variado mucho svet se je zelo spremenil
    para (ali por) variar za spremembo
  • vàš (váša -e)

    A) adj.

    1. vostro; suo:
    vaši športniki i vostri sportivi
    vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

    2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
    Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
    Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
    Vaša gnada Vostra Grazia
    Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je vaših let ha la vostra età
    pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
    v vašem primeru nel suo caso
    dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
    to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
    to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

    B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
    vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
    v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
    naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
    tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo
  • vdájati se (-am se) | vdáti se (vdám se) imperf., perf. refl.

    1. cedere:
    pod se vdaja il pavimento cede

    2. cedere, lasciarsi andare, rassegnarsi:
    vdajati se obupu cedere allo sconforto
    vdati se v usodo rassegnarsi alla (mala) sorte

    3. darsi, abbandonarsi:
    vdajati se razvratu darsi al vizio

    4. arrendersi:
    po dolgem boju so se vdali dopo aver strenuamente combattuto si arresero

    5. šport. abbandonare:
    boksar se je vdal il pugile ha abbandonato

    6. pren. concedersi, darsi a qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vdajati se igralski strasti indulgere al vizio del gioco
    vdati se tuji volji piegarsi all'altrui volere
    vdati se pod težo dejstev arrendersi all'evidenza dei fatti