Franja

polítika politique ženski spol

politika cen, plač politique des prix, des salaires
politika čakanja, odlašanja attentisme moški spol, politique expectante
daljnovidna politika politique à long terme
politika miroljubnega sožitja politique de coexistence pacifique
politika moči politique de la force (ali des gros bataillons)
politika odprtih vrat politique de la porte ouverte
politika sporazumevanja politique d'entente
agrarna, carinska, davčna, gospodarska, trgovinska politika politique agraire, douanière, fiscale, économique, commerciale
finančna politika politique financière (ali des finances)
notranja, zunanja politika politique intérieure, extérieure (ali étrangère)
obkroževalna politika politique d'encerclement (ali d'isolement)
rasna politika politique raciste (ali raciale)
slepa politika politique de l'autruche
strankina politika politique de parti
govoriti o politiki parler (ali causer) politique
lotiti se politike se lancer dans la politique
mešati se v politiko se mêler de politique
ukvarjati se s politiko faire de la politique, s'occuper de politique

polítika política f

agrarna (carinska, ekonomska, socialna, notranja, zunanja) politika política agraria (arancelaria, económica, social, interior, exterior)
kreditna (finančna, svetovna, nojeva) politika política crediticia (financiera, internacional, de avestruz)
obkroževalna politika política de cerco (ali de aislamiento)
politika požiganja zemlje política de la tierra quemada
politika moči política de fuerza
govoriti o politiki hablar de política
zasledovati vedno isto politiko no cambiar de política
posvetiti se politiki dedicarse a la política

politique [pɔlitik] adjectif političen; državni, državniški; figuré diplomatski, spreten; masculin politik; kar je politično; féminin politika; dejavnost državnih oblasti (strank, razredov) na raznih področjih; spretnost v upravljanju države in državnih zadev; državni posli, namere

politique agraire, commerciale, économique, fiscale agrarna, trgovinska, gospodarska, davčna politika
politique des gros bataillons politika moči
politique de plein emploi politika polne zaposlenosti
politique d'entente politika sporazumevanja
politique intérieure, extérieure (ali: étrangère) notranja, zunanja politika
politique financière, des finances, budgétaire finančna, budžetna politika
politique de force politika, ki je usmerjena na povečanje ali dosego moči
politique mondiale svetovna politika
politique de la porte ouverte politika odprtih vrat
politique des prix, des salaires politika cen, plač
ne pas changer de politique, conserver la politique voditi vedno isto politiko
mener, poursuivre une politique voditi politiko
parler politique govoriti o politiki
s'occuper, se mêler de politique baviti se s policiko, mešati se v politiko

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

polomljen [ó] (-a, -o) gebrochen, holperig
govoriti polomljeno slovenščino/nemščino/francoščino slowenisch/ deutsch/französisch radebrechen

polómljen (-a -o) adj. rotto, spezzato, scassato, spaccato:
pren. biti ves polomljen essere disfatto dalla fatica; avere, sentirsi le ossa rotte
pren. govoriti v polomljeni italijanščini masticare male l'italiano; parlare un italiano stentato

pomén meaning; sense; (važnost) importance, significance, import

brez poména meaningless, insignificant, of no account, void of importance
v najširšem (najožjem) poménu besede giving the word its broadest (its strictest) meaning
v dobesednem (prenesenem) poménu in the literal (in the figurative ali in the metaphorical) meaning
v običajnem poménu besede in the usual sense of the word
dejavnosti posebnega družbenega poména activities pl of special social interest
biti največjega poména to be of the greatest significance
stvar je brez poména the matter is of no importance
nima poména it's of no account
nima poména govoriti z njim, iti tja there's no point in speaking to him, going there
to vprašanje je vitalnega poména this question is of vital importance (ali concern)
ne razumeš poména teh besed you misunderstand the meaning of these words
temu pripisujete prevelik pomén you make too much of it
razširiti (zožiti) pomén to broaden (to narrow) the meaning
ti obračaš, sprevračaš pomén mojih besed you are distorting the sense of my words

pomèn (-éna) m

1. significato, senso, valore, accezione, uso:
pomen besede je nejasen il significato della parola è poco chiaro
prvotni pomen besede il significato originario, la base della parola
leksikalni pomen besede il senso lessicale della parola
preneseni pomen senso figurato
slovnični pomen senso grammaticale; valore grammaticale
v pomenu nel senso di
Prešeren je pesnik v najvišjem pomenu besede il Prešeren è poeta nel senso più alto della parola

2. (vitale) importanza, attualità, rilievo:
cesta je za razvoj področja velikega pomena la strada è di grande importanza per lo sviluppo della zona
šolstvo je dejavnost družbenega pomena la scuola è un settore di vitale importanza per la comunità

3. pren.
biti brez pomena, ne imeti pomena non avere senso, essere senza senso
brez pomena je govoriti o tem non ha senso parlare di ciò

populairement [-lɛrmɑ̃] adverbe ljudsko, v ljudskem jeziku

parler, s'exprimer populairement govoriti, izražati se v ljudskem jeziku

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

poròg (-óga) m scherno, derisione; beffa, irrisione, dileggio:
govoriti z rahlim porogom parlare in tono canzonatorio
biti komu v porog essere motivo di scherno per qcn.

porte-parole [parɔl] masculin, invariable oseba, ki govori v imenu kake druge osebe, skupine ipd.; besednik, govornik

porte-parole officiel du ministre ministrov uradni besednik
ce journal est le porte-parole de l'opposition ta časopis je tolmač, organ opozicije
se faire le porte-parole de ses camarades auprès du professeur v imenu svojih tovarišev govoriti pri profesorju

posement [pozemɑ̃] adverbe mirno, počasi, s preudarkom

parler, lire posement mirno, počasi govoriti, brati

posmehljívo adv. beffardamente, ironicamente, sarcasticamente; in tono canzonatorio, derisorio; con sarcasmo, con ironia:
govoriti posmehljivo (o) parlare, esprimersi sarcasticamente, con sarcasmo (di)
lit. posmehljivo posnemati parodiare

posto² m

1. mesto:
prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
essere a posto biti urejen, v redu
essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
al posto di namesto

2. (prosto) mesto, prostor:
fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
posto barca navt. privez
posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
posto in piedi stojišče
posto a sedere sedež
posto d'onore častno mesto
posto in Parlamento sedež v parlamentu

3. voj.
posto di blocco blok
posto di comando komandno mesto
posto di guardia stražarsko mesto
posto di medicazione previjališče

4. mesto, delo, služba, funkcija:
un posto di segretario mesto tajnika
ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
mettersi a posto najti lepo delo, službo

5. kraj, mesto:
usanze del posto krajevne navade
sul posto na mestu:
recarsi sul posto oditi na mesto
conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

6. (javni) lokal:
ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

7. evfemistično stranišče:
devo andare in quel posto moram na stranišče

pošvedrán (-a -o) adj. scalcagnato;
pošvedran klobuk un cappello sgualcito
govoriti pošvedrano angleščino masticare male l'inglese, parlare un inglese stentato

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

potího, potíhoma doucement, en secret, secrètement, en cachette , familiarno en douce, en catimini, en coulisse

govoriti potiho parler doucement
potiho oditi partir en douce, s'esquiver, s'éclipser, familiarno filer à l'anglaise
potiho se je splazil v kuhinjo il se coula dans la cuisine en cachette (ali à la dérobée)

pȍtreba ž (ijek., ek.)
1. potreba: imati nužne -e; svakodnevna potreba; podmiriti svoje -e zadovoljiti svoje potrebe; podmirivati estetske -e; nema -e ni potrebno
2. potreba (na stran): osjećati -u
3. stiska: u slučaju -e obratite se na svoga brata
4. potrebščina: životne -e, školske -e
5. nije -e da se govori o tome ni potrebno govoriti o tem; do -e če bo treba; bio je premješten po -i službe bil je premeščen, ker je to zahtevala služba

potrébno adv.

1. necessariamente

2. (v povedni rabi) je (ni) potrebno ... (non) è necessario, (non) occorre, (non) bisogna:
potrebno je, da greš tja bisogna che tu ci vada
o tem ni potrebno več govoriti della cosa non occorre, non è più il caso di parlare