Franja

pléša calva f

popolna pleša cabeza f calva
dobiti plešo quedar calvo

pli [pli] masculin guba, zgib; pregib, guba na koži; ovojnica, kuverta; pismo; vzetek (pri kartanju)

sous ce pli v prilogi
sous pli recommandé priporočeno
jupe féminin à plis nagubano krilo
mise féminin en plis umetni koder
pli cacheté, chargé zapečateno, vrednostno pismo
pli de pantalon guba od likanja na hlačah
faux pli guba na obleki, kjer ne bi smela biti
les plis (et les replis) du cœur najskrivnejši kotički srca
faire des plis delati gube, gubati se
ne pas faire un pli (obleka) brezhibno se prilegati, biti kot ulit; figuré gladko iti, ne predstavljati problema
(familier) ça ne fait pas un pli to ne predstavlja nobene težave; to je gotovo, zanesljivo
mettre deux lettres sous le même pli dati dve pismi v isto kuverto
prendre un pli dobiti gubo
(figuré) prendre un (mauvais) pli privzeti (slabo) navado

poblar [-ue-] naseliti, obljuditi; posaditi (z drevjem); zgraditi (mesto)

poblar de árboles, poblar de bosque(s) pogozditi
poblarse množiti se; listje dobiti, gost postati
poblarse de gente napolniti se z ljudmi

podáništvo citizenship

pridobitev podáništva naturalization
dati komu podáništvo to naturalize someone
dobiti podáništvo to become naturalized
odvzeti podáništvo to divest (ali to strip) someone of his citizenship

podátek donnée ženski spol , renseignement moški spol , relevé moški spol , indication ženski spol , caractéristique ženski spol

podatek računskega problema donnée du problème
dopolnilni podatki indications ženski spol množine complémentaires
osebni podatki état moški spol, état civil, situation ženski spol (de quelqu'un); nom, prénom et qualité
statistični podatki relevés moški spol množine (ali données ženski spol množine) statistiques
številčni podatki chiffres moški spol množine, données numériques
tehnični podatki indications (ali données, caractéristiques) techniques
dobiti napačne podatke être mal renseigné
ne imeti podatkov manquer de données
vpisati podatke na kartotečni list ficher des renseignements
podatkovna baza base ženski spol de données
podatkovna banka banque ženski spol de données

pogum moški spol (-a …) der Mut (levji Löwenmut, življenjski Lebensmut), die Tapferkeit, die Courage (državljanski Zivilcourage)
dajati pogum komu (jemanden) ermutigen, (jemandem) Mut machen, Mut schöpfen aus (pogum mu je dajal X er schöpfte Mut aus X)
dobiti (nov) pogum Mut schöpfen, neuen Mut fassen
jemati pogum komu (jemanden) entmutigen
le pogum! nur Mut!
brez poguma mutlos
ne izgubiti poguma den Kopf oben behalten
za to je treba dosti poguma dazu gehört viel Mut

pogúm courage moški spol , cœur moški spol , hardiesse ženski spol , intrépidité ženski spol , bravoure ženski spol , vaillance ženski spol , ressort moški spol, popularno cran moški spol

življenjski pogum courage de vivre
biti brez poguma n'avoir pas de courage, manquer de courage, familiarno n'avoir rien dans le ventre
dajati komu pogum donner (ali inspirer) du courage à quelqu'un, encourager quelqu'un
dobiti pogum prendre courage, s'enhardir
imeti pogum avoir le courage, oser, familiarno avoir du cran
izgubiti pogum perdre courage, se décourager, se laisser abattre, familiarno se dégonfler
ne izgubiti poguma ne pas perdre courage, figurativno faire contre mauvaise fortune bon cœur
spet vliti komu pogum, navdati koga s pogumom redonner du cœur à quelqu'un, familiarno remettre (ali redonner) du cœur au ventre à quelqu'un
vzeti komu pogum décourager (ali abattre) quelqu'un
zbrati ves svoj pogum (familiarno) prendre son courage (ali son cœur) à deux mains, rassembler (ali s'armer de) tout son courage
nimam poguma, da bi mu povedal resnico je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité

pogúm (-a) m coraggio, animo, audacia, ardimento; cuore; baldanza, fierezza, gagliardia; pren. fegato:
slepi, nori pogum il coraggio della disperazione; coraggio cieco, coraggio da matti
levji pogum coraggio da leone
dobiti pogum (opogumiti se) prendere coraggio, farsi cuore
zgubiti pogum perdersi di coraggio, di cuore, d'animo; scoraggiarsi
nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal strašno novico non mi è bastato l'animo di dargli la terribile notizia
nima poguma non gli basta il cuore
le pogum!, kar s pogumom! su, coraggio!
pogum velja! coraggio ci vuole!

point¹ [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

à point ravno prav, primerno, pravočasno
le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
à tel point que tako zelo, da
au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
au dernier point skrajno
au point où nous sommes kot so stvari sedaj
au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
sur ce point v tej točki, glede te točke
point d'appui oporišče; figuré opora
point d'arrêt postajališče; krajišče
point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
point facultatif postajališče po potrebi
point cardinal nebesna stran
point central središče, osrednja točka
point de chute (aéronautique) mesto padca letala
point de congélation ledišče
point de contact stičišče
point de controverse (juridique) sporna točka
point de côté (médecine) zbadanje v boku
point de croix (vezenje) križni vbod
point de décollage (raketno) vzletišče
point de départ izhodišče
point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
point de détail podrobna, sekundarna stvar
point de dispersion (optique) žarišče
point d'eau vodni izvir
point d'ébullition vrelišče
point d'exclamation klicaj
point faible šibka točka
point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
point frontière mejni prehod
point de fusion tališče
point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
point d'inlersection sečišče
point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
point de lancement baza za izstrelitev (raket)
point lumineux (physique) gorišče, žarišče
point de mire (militaire) cilj
point mort mrtva točka
point de mouvement (physique) vrtišče
point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
point de passage prehodno mesto
points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
point de ralliement zbirališče, zborno mesto
point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
point de saturation nasičišče
point-virgule podpičje
point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
point zéro nevtralna točka
deux points dvopičje
mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
battre aux points (sport) premagati po točkah
ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
être mal en point biti v slabem položaju
être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
être au point mort biti na mrtvi točki
faire le point (marine) določiti položaj ladje
marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
(proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže

pȍklōn m
1. darilo: dati, dobiti što na poklon dati, dobiti kaj za darilo, kot darilo; -u se ne gleda u zube
2. poklon, priklon

polet² [è] moški spol (-a …) (elan) der Schwung, der Auftrieb; (dviganje) der Aufschwung
dobiti polet in Schwung kommen
dajati polet komu (jemanden) beschwingen

poll² [póul] samostalnik
volitve, glasovanje, štetje glasov, volilni imenik, število glasov, volilni izid
(tudi množina) volišče; anketiranje
šaljivo glava, betica, zatilje, teme, oseba, človek

to be at the head of the poll dobiti večino glasov
to count the polls prešteti glasove
to go to the polls iti volit
a heavy (light) poll številna (slaba) udeležba na volitvah

polovíca half, pl halves; moiety

na polovíco by halves
polovíca zneska half the amount
boljša polovíca (figurativno, žena) one's better half
za polovíco dražji half as dear again
za polovíco predolg too long by half
za polovíco preveč too much by half
polovíca od njih je bilo ranjenih half of them were wounded
izgubil je več kot polovíco svojega premoženja he lost more than half his fortune
dobiti že polovíco, opraviti že pol dela (figurativno) to win half the battle
za polovíco zmanjšati takso to halve the tax
zrezati na polovíce to cut in half

ponovno erneut, wiederholt, neuerlich; (večkrat) wiederholt, verschiedentlich; (še enkrat) nochmals, abermals; wieder …, wieder- (vzpostaviti wiederherstellen, oživiti [wiederbeleben] wieder beleben, wiederbeleben, srečati wiedertreffen, izvesti [wiederaufführen] wieder aufführen, izvoliti [wiederwählen] wieder wählen, najti [wiederfinden] wieder finden, wiederfinden, odkriti [wiederentdecken] wieder entdecken, wiederentdecken, odpreti [wiedereröffnen] wieder eröffnen, osvojiti wiedererobern, postaviti [wiedereinsetzen] wieder einsetzen, priskrbeti wiederbeschaffen, priklicati v zavest [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen, rojen [wiedergeboren] wieder geboren, se pojaviti [wiederauftauchen] wieder auftauchen, se prebuditi wiedererwachen, srečati koga (jemandem) wiederbegegnen, uporabiti [wiederverwenden] wieder verwenden, usposobiti wiederinstandsetzen, vklopiti wiedereinschalten, zasesti wiederbesetzen, združiti [wiedervereinigen] wieder vereinigen, videti [wiedersehen] wieder sehen); nach- (kovati nachprägen, zmleti nachmahlen, zahtevati nachfordern, osvetliti nachbelichten, prebrati nachlesen, pregledati nachprüfen, umeriti nacheichen, zakrvaveti nachbluten); auf- (pobarvati auffärben); rück- (dobiti/pridobiti rückgewinnen, naseliti rücksiedeln); zurück- (osvojiti zurückerobern, priti v roke koga zurückfallen an)
ponovno cepiti nachimpfen, wiederimpfen

popa|sti² (-de) kaj koga:

1. (obiti) jeza: überkommen, (zgrabiti) strast, bes, obup: packen
koga je popadla groza, strast, pustolovska sla: (jemand) wurde von … gepackt
panika, strah, jeza: (jemand) wurde von … ergriffen

2. kašelj, jok, smeh: (dobiti napad) einen -anfall, einen -krampf haben ( Hustenanfall, Weinkrampf, Lachanfall, Lachkrampf)

poppa² f

1. navt. krma:
andare col vento in poppa, avere il vento in poppa pren. imeti ugoden veter, dobiti veter v jadra, pluti s polnimi jadri

2. knjižno ladja

popúst diminution ženski spol (ali abattement moški spol) de prix, réduction ženski spol , rabais moški spol ; (pri cenah) rabattage moški spol , remise ženski spol , bonification ženski spol

s popustom (familiarno) au rabais
popust pri ceni réduction de prix
dati, dobiti popust accorder, obtenir un rabais
prodaja blaga s popustom solde moški spol

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

possession [pəzéšən] samostalnik
posest, lastništvo
množina zemljišče, nepremičnine
figurativno obsedenost
figurativno obvladanje (čustev), navdahnjenost (by)

pravno actual possession neposredna posest
pravno adverse possession priposestvovanje
pravno naked possession stvarna posest
to be in the possession of s.o. pripadati komu
to be in the possession of s.th. imeti kaj
to put in possession of oskrbeti koga s čim
to come into possession of dobiti v last
to take possession of vzeti (v posest), prisvojiti si
to have (gain) possession of a woman spolno občevati (z žensko)

potèk (časa) curso m ; transcurso m ; decurso m ; (zadeve) marcha f ; (bolezni) proceso m ; curso m ; (razvoj) desarrollo m

potek bolezni curso m de la enfermedad
potek dela proceso m de trabajo
nadaljnji potek desarrollo m ulterior
potek življenja carrera f
po poteku (od) al cabo de, después de, pasado(s)..., transcurrido(s)...
imeti normalen potek seguir su curso normal
dobiti dober (slab) potek tomar un rumbo favorable (desfavorable)