Franja

vermiesen pokvariti, vzeti vse veselje do

vermummen do nosu zaviti; sich vermummen maskirati se

vermummt do nosu zavit; maskiran

verpusten (sich) oddahniti se, priti do sape

versauen zasvinjati, posvinjati; den Abend: do kraja uničiti

Versorgungsanspruch, der, pravica do oskrbe/preživljanja

versorgungsberechtigt ki ima pravico do oskrbe/preživljanja

vèrtep m, rod. mn. vȅrtēpā (rus. , csl.) jaslice, ki jih otroci nosijo od hiše do hiše in čestitajo božič (pravosl.)

vīcātim, adv. (vīcus)

1. po vaseh (zaselkih, naseljih, seliščih), po (v) posameznih vaseh (zaselkih, naseljih, seliščih), od vasi do vasi (od zaselka do zaselka, od naselja do naselja, od selišča do selišča): in montibus vicatim habitare L., per agros vicatim bellum circumferre L., Mesopotamia v. dispersa Plin.

2. po ulicah, od ulice do ulice: Auct. b. Alx., Suet., populus vicatim flens cum liberis circumit Sis. ap. Non., servorum omnium vicatim celebratur totā urbe descriptio Ci., vos turba vicatim hinc et hinc saxis petens H., edere tota urbe vicatim gladiatores T.

violō -āre -āvī -ātum (iz *violus silovit, sor. z vīs)

1. nasilno ravnati s kom, storiti (delati) komu silo, hudo (grdo) ravnati s kom, storiti (delati) komu kaj hudega, gnjaviti, prizade(va)ti komu bolečino (bolečine), povzročiti (povzročati) komu bolečino (bolečine), trpinčiti koga, (p)oškodovati, raniti (ranjevati, ranjati) koga, do krvi (do krvavega) pretepsti (pretepati) koga ipd.: N., Cels., Iust. idr., parentes, patrem Ci., corpus viri non tactum ac violatum manu, sed vulneratum ferro Ci., servorum manibus violatus Ci., violati hospites, legati necati Ci., hospitem violare fas non putant C., pulsatione corpus violare Corn., violavit Penthea thyrso mater O. je ranila, violare volnere dextram ali corpus V. zadati rano desnici … , aliquem ferro morsuve Sen.; occ. o krajih in (pesn.) o drugih neživih subj.: violare fines C. ali agros ferro V. (o)pustošiti, urbem L. pobijati, pleniti po mestu, opleniti mesto, silva vetus nullāque diu violata securi O., violare nemus securi O., ebur sanguineo ostro V. krvavordeče (po)barvati, aurum cibis Stat. (o)madeževati, violati fontes venenis Sen. ph. zastrupljeni.

2. metaf. (nravno)
a) (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati), onesvetiti (onesvečevati), (o)skruniti (oskrunjati): ius, ludos, caeremonias, religionem, loca religiosa, templum, deum Ci., sacra polluta ac violata Ci., dexterae perfidiā et scelere violatae Ci., cum intellegerent nihil esse tam sanctum, quod non aliquando violaret audacia Ci., ea sibi non colendi, sed violandi causā appetere Ci., violare templa L., stupris aut caedibus violati L., turpitudine vitam violare Corn.
b) oškodovati, (pre)kršiti, prelomiti (prelamljati), (raz)žaliti, (o)skruniti: fidem Ci., L., amicitiam, aurīs voluntatemve, existimationem absentis Ci., dignitatem alicuius Ci. ep., hospitium, ius gentium, societatem L., foedus L., Tib., clementiam N., omne fas Lact.; s prolept. obj.: id quod violatum videtur Ci. morda prizadeta žalitev, storjena škoda.
c) occ. α) (o)skruniti (žensko), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati, onečaščevati), spozabiti (spozabljati) se: virginitatem (sc. Palladis) Ci., virginem Varr., mitto … matres familias violatas Ci., violare puellam Tib. β) (raz)žaliti: Cerere violatā omnes fructus Cereris interierunt Ci., violare numen Ci., clarum hominem impurissimi hominis voce violari Ci., deos perfidiā, periurio violare S., Plato a Dionysio violatus est N., violare oculos O., convicio aures Corn., aures obsceno sermone Petr.

virtu [və:tú:] samostalnik
umetniška vrednost; ljubezen do umetnin, do umetnosti; umetniški okus; poznavanje umetnosti ali vrednih starin

article of virtu umetnina, umetniški predmet

vivir do-, pre-živeti, živeti, bivati, stanovati; trajati; obstati (obstojim)

vivir del aire (fig) od zraka živeti
vivir amancebado živeti v divjem zakonu
vivir a lo grande razkošno živeti
vivir a su gusto udobno živeti
vivir de caridad živeti od miloščine
vivir despreocupado brezskrbno, tjavdan živeti
vivir pobremente, en estrechez revno živeti, težko se prebijati skozi življenje
viviendo mi padre za življenja mojega očeta
¡viva! naj živi!
¡vive Dios! pri moji veri!
¡vivir para ver! to bi pa rad videl!; kdo bi si bil to mislil!
¿quién vive? (voj) kdo je! kdo gre? (stražarjev klic)
ir a vivir a otra casa menjati stanovanje
está que no vive (pop) smrtno je zaljubljen; konec je z njim

vnebovpijóč -oča -e do neba vapijući

vōcālis -e (vōx)

1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera … signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. — Adv. vōcāliter

1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.

vollspritzen, voll spritzen zamazati, oškropiti od vrha do tal

volte [vóult]

1. samostalnik
(pri mečevanju) nagel skok ali korak (v stran); okret, obrat, volta; krog s premerom 6 do 9 korakov, ki ga opiše konj pri jahanju v jahalnici

2. neprehodni glagol
napraviti nagel obrat (okret), odskočiti

voluntārius 3 (voluntās)

I. prostovoljen, samoodseben, samohoten, radovoljen

1. act.
a) = prostovoljen, delujoč sam od sebe, neprisiljen, neprimoran kaj storiti, volontêrski: procurator Ci., senator Ci. ki je sam postal senator, nemo erat voluntarius laudator praeturae tuae Ci., eos … voluntarios optimis civibus periculum moliri Ci., civitates voluntarias recipit Iust. po njihovi lastni volji, voluntaria auxilia sociorum Ci. ep., quisque cum armis voluntarius adest L., miles voluntarius L. prostovoljec; kolekt.: voluntarius miles T., pogosteje pl. voluntarii milites L. ali milites voluntarii C. prostovoljci, radovoljci = subst. voluntariī -ōrum, m: C., L., exercitus voluntarius L. vojska prostovoljcev; adv. voluntāriē prostovoljno: Hyg., Vulg., Eccl., si enim deus voluntarie et non ex necessitate bonus est Hier.
b) = samorasel, starejše samorašč (naspr. satīvus): serpyllum Plin.

2. pass. = prostovoljen = prostovoljno (samoodsebno) storjen, ki se zgodi sam od sebe, do katerega pride samo od sebe: oratio Ci., mors Ci. ep. samomor, discessus Ci. ep., exsilium Sen. ph., deditio, servitus, accusationes T., voluntario exitu cadere T., quod totum voluntarium est Ci. kar je v celoti odvisno od naše volje, voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max., voluntaria lex Petr., iurisdictio Dig. —

II. zaznamujoč (izražajoč) voljo, zaznamujoč (izražajoč) hotenje: verba Prisc. (npr. volo, cupio, studeo).

Vorfeldbus, der, avtobus, ki pelje od letališke zgradbe do letala

vr̀hom prisl. zvrhoma, do vrha: vrhom puna zdjela

vŕhoma pril. do vrha, dupkom: posoda je vrhoma polna