Franja

dotato agg. obdarjen, nadarjen:
essere dotato per un lavoro biti sposoben za neko delo

dough [dou] samostalnik
testo
ameriško, sleng denar, cvenk

my cake is dough moje delo je slabo, razočaran sem

dovólj enough; sufficiently

dovólj časa enough time
več kot dovólj more than enough, enough and to spare
dovólj mi je tega I've had enough of it
to je dovólj jasno za vsakogar anyone can see that, it's as plain as a pikestaff
ni dovólj močan za svoje delo he is not strong enough for his work
boste imeli dovólj 2 kg? will two kilos be enough (ali pogovorno do)?
dovólj sem ga videl (pogovorno) I have seen enough of him
dovólj mi je tega življenja! I'm sick of this life
dovólj bodi, da (če) rečem... suffice it to say...
dovólj je! that's enough!, that will do!
dovólj! Enough!; Stop!
dovólj o tem, govorimo o čem drugem! enough of that, let's change the subject!

dovoljenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Erlaubnis; pridobljeno od uradov, oblasti: die Genehmigung, die Bewilligung; za objavo ipd.: die Freigabe, papir: der Freigabeschein; za opravljanje dejavnosti: die Konzession, die Zulassung, der Schein; -erlaubnis, -genehmigung, -bewilligung, -zulassung, -schein (za bivanje Aufenthaltsgenehmigung, za delo Arbeitsgenehmigung, za izhod Ausgeherlaubnis, za izbris Löschungsbewilligung, za izselitev Auswanderungserlaubnis, Ausreiseerlaubnis, za krčenje gozda Rodungsbewilligung, za obisk Besuchserlaubnis, Sprecherlaubnis, za parjenje Deckerlaubnis, za ponatis Nachdruckerlaubnis, za poroko Heiratserlaubnis, za priselitev Einwanderungserlaubnis, Zuzugsgenehmigung, za pristanek Landeerlaubnis, za sečnjo Fällungsbewilligunng, za start Startgenehmigung, Starterlaubnis za tisk Druckgenehmigung, Druckbewilligung, za točenje pijač Schankerlaubnis, za vknjižbo Eintragungsbewilligung, gradbeno Bauerlaubnis, Baugenehmigung, izvozno Ausfuhrgenehmigung, Exportgenehmigung, Ausfuhrbewilligung, pilotsko Flugschein, Pilotenschein, Luftfahrerschein, posebno Sondergenehmigung, Sondererlaubnis, prometno Kraftfahrzeugschein, Zulassungsschein, Zulassungsbrief, tiskovno Druckerlaubnis, tranzitno Durchfuhrerlaubnis, uvozno Einfuhrgenehmigung, Importerlaubnis, Importgenehmigung, vstopno Einreisegenehmigung)
vozniško dovoljenje Führerschein, Fahrerlaubnis, Fahrausweis, Führerausweis
dovoljenje za krošnjarjenje zgodovina das Hausierpatent
lovno dovoljenje der Jagdschein, der Jagdpaß, die Jagderlaubnis
obrtno dovoljenje die Gewerbeerlaubnis, die Gewerbezulassung, der Gewerbeschein, die Gewerbeberechtigung
dovoljenje za poučevanje die Lehrberechtigung
odločba o izdaji dovoljenja der Genehmigungsbescheid
izdati dovoljenje eine Genehmigung erteilen
prošnja za dovoljenje der Bewilligungsantrag
prositi za izdajo dovoljenja einen … -antrag stellen (za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen)
prošnja za izdajo dovoljenja za der -antrag (za gradnjo Bauantrag, za sečnjo : Fällungsantrag)
za X je potrebno dovoljenje X ist bewilligungspflichtig/zulassungspflichtig
brez dovoljenja nekam vstopiti ipd.: unbefugt
obveznost pridobitve dovoljenja die Genehmigungspflicht
odvzem vozniškega dovoljenja der Führerscheinentzug, začasni: die Führerscheinsicherstellung
postopek za izdajo dovoljenja das Genehmigungsverfahren
šport dati dovoljenje za štart den Start freigeben

dovoljênje (-a) n permesso, licenza, concessione, autorizzazione; lasciapassare:
(vljudnostna fraza) z dovoljenjem? (è) permesso?
gradbeno dovoljenje concessione, licenza edilizia
obrtno dovoljenje licenza (di esercizio)
prometno dovoljenje permesso di circolazione
vozniško dovoljenje patente di guida
dovoljenje za bivanje permesso di soggiorno
dovoljenje za delo permesso di lavoro
dovoljenje za lov, ribolov licenza di caccia, di pesca

dovršítev accomplishment; completion; achievement

delo se bliža dovršítvi work is nearing completion

dovršíti to accomplish, to complete; to bring to completion (ali to a successful conclusion); to finish; to achieve

dovršíl je veliko delo he accomplished a great task, pogovorno he did a great job

downhill² [dáunhil] pridevnik
navzdolnji

downhill work lahko delo
downhill race smuk
downhill of life druga polovica življenja

doživljênski (dosmrten) lifelong; for life; life

doživljênsko prisilno delo penal servitude for life
doživljênska ječa life sentence, lifetime imprisonment
doživljênska renta life annuity

drag¹ [dræg]

1. prehodni glagol
vleči, (po)vlačiti; pretegniti
navtika orati (o sidru); branati; preiskovati dno, bagrati

2. neprehodni glagol
vleči se; biti dolgočasen, dolgočasiti

ameriško, pogovorno to drag one's feet namerno zavlačevati (delo)
to drag at oars naporno veslati
to drag a wretched life životariti
to drag a river preiskati rečno dno

dramska pesnitev stalna zveza
književnost (dramsko delo v verzih) ▸ drámai költemény

dramski pridevnik
(o dramski umetnosti) ▸ dráma, drámaiTudi v šoli se je glasbeno udejstvovala, zelo dejavna je bila v dramski skupini. ▸ Az iskolában is zenélt és tevékeny volt a színjátszócsoportban is.
Film je zame malo težje področje, kajti štiri leta sem študirala dramsko igro. ▸ A film számomra nehezebb terület, mivel négy évig drámatagozatos voltam.
Povezane iztočnice: dramska pesnitev

drobnjakarsk|i (-a, -o)

1. delo: pusselig, fummelig
drobnjakarsko delo die Pusselarbeit

2. človek: pusselig; pedantisch, pingelig
ozkosrčno drobnjakarski [kleinkariert] kleinkariert

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dūrō -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. trditi, strditi (strjevati), otrditi: Hyg., Cels., Lucr., Lucan., Col., Mel., Plin., Ap., caementa non calce durata erant L. niso bili … v trdo maso spojeni, hastae igne duratae Cu., d. lignum igni Cu., duratae solo nives H., duratur cortice pellis O. se strdi v skorjo, d. ossa in scopulos O., durataeque cuti (trdi koži) squamas increscere sentit O., duratus frigore pontus O. zamrzlo; pesn.: aerea saecula duravit Iuppiter ferro H. bronasto dobo je Jupiter strdil v železno; occ.
a) sušiti, osušiti, posušiti, presušiti, (s)pražiti: coria durata calore Lucr., d. terram V., rectius Albanam fumo duraveris uvam H., mollitam (Cererem) manu duret in foco ignis O. speci, pisces sole durati Cu., durati muriā pisces Q. presoljene.
b) zgostiti (zgoščati): caelestis aqua salibus durata Col.; od tod: (lactis) partem liquefacta coagula durant O. zgoščajo, sesirijo, corpus d. Cels. povzročiti zapeko.

2. pren. utrditi (utrjevati), navaditi (navajati), privaditi (privajati) na napor, delo idr.: opere in duro membra manusque Lucr., hoc se labore durant homines adulescentes C., humeros ad volnera durat V., simul ac duraverit aetas membra animumque tuum H., ab duratis usu armorum … pulsi L., exercitum in tectis habuit, adversus omnia humana mala saepe ac diu duratum L., exercitus duratus omnium rerum patientiā L., exercitum crebris expeditionibus d. Vell., d. mentem T.; occ.
a) otopiti, neobčutljivega narediti (delati): tot … durati bellis L., d. ingenia Cu., etiam ad plagas durabitur Q. postal bo neobčutljiv tudi za … , ad omne facinus duratus T.
b) med. durari otrdeti = ustaliti se: vitia … inemendabili in posterum pravitate durantur Q.

— II. intr.

1.
a) sušiti se: dum durare solum … coeperit V.
b) (s)trditi se, otrdeti: quasi ferrum aut lapis durat Enn. fr., lento misere durantia tabo viscera Sil.

2. pren. otrdeti, otopeti, brezsrčen posta(ja)ti, zakrkniti: cuius tam crudeles manus in hoc supplicium durassent Petr., non durat ultra poenam abdicationis Q., in nullius umquam suorum necem duravit T. njegova trdosrčnost ni nikoli pripeljala tako daleč, da bi dal usmrtiti katerega od svojcev, credente nullo usque ad caedem eius duratura filii odia T. da bo sinovo sovraštvo tako trdo, da bi pripeljalo do umora (matere).

— III.

1.
a) intr. vztrajati, osta(ja)ti, obsta(ja)ti: durare nequeo in aedibus Pl., non hic quisquam d. potest Ter., durate et vosmet rebus servate secundis V. (prim.: durarent secundisque se rebus servarent Augustus ap. Suet.), saevoque gelu duramus et undis V., in opere ac labore … sub pellibus d. L., nec durari extra tecta poterat L., d. unam hiemem in castris L., d. diem, horam H., his ego non horam possum d. querelis Pr., d. sub Iove O., in eodem habitu corporis Cu., in sudata veste durandum Q., durandum est, quia coepimus Q., d. in obsequio T.; za zanikanim glagolom stoji tudi quin = ne strpeti (vzdržati), da ne bi: nequeo durare, quin ego erum accusem meum Pl., nec durare valuit, quin de condicionibus … tractaret Suet.; z inf.: Petr. (41, 2), ut vivere durent Lucan., Romuleis durastis … succedere muris Sil., miranti durarunt prodere Poeno Sil.
b) trans. prebiti (prebijati, prebivati), presta(ja)ti, (pre)trpeti, prenesti (prenašati): quemvis d. laborem V., vix durare carinae possunt imperiosius aequor H., d. quascumque vias Stat., siccitatem et ventos Pall.

2. occ.
a) trajati, trpeti, (še) obsta(ja)ti, (še) biti, (o osebah) živeti: Pl., Vell., Plin., Suet., non omnem possit durare per aevom Lucr., penuriā mulierem hominis aetatem duratura magnitudo erat L. bi bila le en (človeški) rod obstajala, durat simulacrum V., Troiā durante O. dokler je bila Troja, haec moles inviolata durat Cu., sapor durat Q., durat prope in infinitum (memoria) Q., ad posteros virtus durabit Q., adhuc honor studiis durat Plin. iun., qui nostram ad iuventam duraverunt T.; durant … colles T. se nepretrgoma vlečejo.
b) trajati = držati se: uti (oleae) diutissime durent Ca., hoc vinum durabit usque ad solstitium Ca., sorba in arido facile durare Varr., totidem durare per annos V. (o vinu), d. in tanto terrae rigore Cu. (o drevju), ova muriā tepefacta durant Col.

dūrus 3, adv. dūrē in (predklas. in pesn.) dūriter (osnovni pomen „močan ko drevo“, prim. gr. δόρυ les, drog, kopje,δρῦς drevo, hrast, δρῡμός gozd, hrastje, lat. larix [nam. darix], dūrāre, dūritia, sl. drevo, drva)

— I. trd na otip in videz: corium attactu non asperum ac durum Varr., pellis Lucr., V., ferrum Lucr., H., silex, cautes V., aratrum, compes, bipennes, ligones H., alvus H., Cels. zaprtost, zapeka, cutis O. posušena, rubeta O., durior oris equus O. s trdim gobcem, ovum Cels. v trdo kuhano, gallina Cels. ne še mehko skuhana, aqua Cels. trda (= ki vsebuje mnogo trdih delcev), muria Col. razsol, s soljo prenasičen, lapis Plin., oculi duri trde (naspr. humidi): Plin., ali srepe, bolščave: Pl., cucullus Iuv. iz grobe tkanine, iuga premunt duriter colla Vitr., bracchia (catapultarum) … durius ducuntur Vitr. težje; subst. dūrum -ī, n
a) otrdel les vinske trte, olesenela trta: Col.
b) zapečeno blato: durum cacare Mart.

— II. pren.

1. trd
a) za okus = trpek: vinum Ca., Pall., sapor Bacchi V.
b) za sluh (o stvareh in osebah) = trdo zveneč, neskladen, grob, nespreten, surov: vocis genus … flexibile, durum Ci., durum verbum „beatitudo“ Ci., d. verba, d. compositio oratio Q., vox, consonantes, syllabae Q., cum mollia dure fiunt Q., dure inter se commissa Q., verba duriter aliunde translata Corn., quaedam alia ab illustribus poëtis ficta dure et rancide Gell.; (o pesniku): durus componere versūs H. nespreten, poëta durissimus Ci.
c) na videz (o upodabljajočih umetnikih in njihovih umetninah) = neotesan, nespreten, nevšečen, neizklesan: pictor durus in coloribus Plin., Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci., duriora Callon atque Hegesias, … molliora … Myron fecit Q., quid fusum durius esset H.; (o umetniku samem): pictor durus in coloribus Plin.

2.
a) utrjen, trden, neobčutljiv, močen, vztrajen: fortes et duri Spartiatae Ci., Atlas d., durum a stirpe genus, haec (extulit) … Scipiadas duros bello V., d. Hannibal, vindemiator, d. Iberia, o dura messorum ilia H., sine pascat durus aretque H., durum in armis genus L., d. iuvenci O., durissimus bos Varr., d. aliquis et agrestis Plin. iun.
b) neolikan, neomikan, neizobražen, neotesan, grob, robat, zarobljen, surov: ut vitā, sic oratione durus, incultus, horridus Ci., et moribus et ipso dicendi genere durior Ci., Stoici duriore et oratione et moribus Ci., doctrina (šola) paulo asperior et durior Ci., ne quid durum et rusticum sit Ci., duri tibi videor ingenii Sen. ph., membra moventes duriter Lucr., durius incedit? fac inambulet O.; pesn.: ducunt duras choreas O.; poseb. o epskem pesniku in epskem pesništvu: d. poëta, versus Pr., cothurnus (epsko pesništvo v naspr. z lirskim) O., pleraque dure dicere H.
c) nesramen, (pre)drzen: os Ter., duri puer oris et audax O., mihi videtur ore durissimo esse Ci., caput d., durae buccae fuit Petr., populi frons durior huius Iuv.
č) varčen, stiskaški: durus … nimis attentusque videris esse mihi H. (po nekaterih durus = duri laboris patiens).
d) trdega življenja vajen, trdoživ, trd do sebe: homo durus ac priscus Ci., durique severa Catonis frons Mart., duriter se habere, duriter vitam agere Ter.; v slabem pomenu = nedovzeten za kaj: C. Marius, qui durior ad haec studia videbatur Ci.
e) trd do drugih, trdosrčen, strog, neuklonljiv, brezčuten, krut, neusmiljen: satis pater durus fui Ter., durus in (do) plebem ordo Ci., durum agrestemque se praebere Ci., Varius est habitus iudex durior Ci., ipsis (creditoribus) durior inventus est C., d. genus V., d. miles, Ulixes O., educare aliquem duriter atque aspere Caecil. fr., duriter dicta Enn. fr., duriter facere Ter., durius aliquid appellare, durius accipere Ci., durius vitae suae consulere C. sam se usmrtiti, samomor napraviti, durius in deditos consulere L., durissime aliquem punire Hadrian. in Ulp. (Dig.); enalaga: animus Ci., ingenium H., durius ferro pectus O., d. mentes Val. Fl., vultus, supercilia O., duro perdere ferro O. neusmiljeno z „železom“ usmrtiti; durum est z inf. trdosrčno je, neprijazno je: durum est admittere O., durum estnegare Plin. iun.

3.
a) (o letnem času in vremenu) neprijeten, neugoden, hud: durius tempus, durissimo tempore anni, durae tempestates C., durissima hiems Ci., durum frigus Plin.
b) (o zemlji) težko obdelovalna: glaebae V., haec omnis dura cultu et aspera plaga est L.
c) trd = težaven, težak, nadležen: provincia Ter., durum hoc fortasse videatur Ci., si quid erat durius C. če je kaj težko šlo, si nihil sit durius C. ko bi sicer ne bilo nobenih težav, durum est contendere cum victore H. trdo delo je, durae subvectiones C., d. labor Lucr., V., venatus, munera belli O., ferri in duras vias O., d. iter Lucan.; occ. težeč, mučen, hud, neugoden, nevaren: lex, morbus Pl., servitus Pl., Ci., vita Ter., Fortuna Ci., fortunā duriore conflictari Ci., durior condicio, durior locus dicendi Ci., durissima rei publicae tempora Ci., durum initium adulescentiae N., d. curae, d. dolores V., res dura V. neugoden položaj, res durae O. nesreča, d. fames, paupertas H., valetudo H. bolezen, durius cadentibus rebus Suet.; (o izrazih) trd, žaljiv: nomen d. Ci., fortasse posset durum videri dicere „quaere quod agas“, molle et humanum est „habes quod agas“ Plin. iun. Subst. dūra -ōrum, n α) trdo ravnanje: dura timere Pr. β) težave, nadloge: siccis omnia dura deus proposuit (je naložil) H.

dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece

dušéven psychic, psychical; spiritual; mental; intellectual

dušévna hrana mental (ali spiritual) sustenance, food for the mind
dušévni bolnik mental patient, mental case, psychopath
dušévna bolezen mental disease; insanity; psychosis; psychopathy
nauk o dušévni boleznih psychopathology
zdravljenje dušévnih bolezni psychotherapy
dušévno delo intellectual (ali mental) work
dušévni delavec intellectual
dušévni mir peace (ali tranquillity) of mind
dušévna krutost mental cruelty
dušévna zaostalost mental deficiency
bolnišnica za dušévne bolezni mental hospital
dušévno stanje mental state
dušévna zasužnjenost mental slavery
dušévno obzorje mental horizon
dušévna sorodnost congeniality
dušévne zmožnosti intellectual faculties (ali powers)
dušévna svežost mental freshness, vivacity

dušéven spirituel, d'esprit, psychique, intellectuel, mental

duševno bolan aliéné (mental), atteint d'aliénation (mentale), fou
duševna bolezen maladie ženski spol mentale, aliénation ženski spol (mentale)
duševno delo travail moški spol intellectuel (ali de tête)
duševno stanje état moški spol mental
duševno življenje vie ženski spol intellectuelle (ali spirituelle, de l'esprit)

dušéven espiritual; del alma; anímico; (p)síquico; mental

duševna bolezen enfermedad f mental, alienación f mental
duševno bolan alienado, demente
duševno delo trabajo m intelectual
duševni delavec (trabajador m) intelectual m
duševna motnja perturbación f mental
duševna hrana pasto m espiritual
duševni napor esfuerzo m mental
duševni mir paz f espiritual
duševno odsoten distraído, ausento de ánimo
duševno ravnotežje equilibrio m mental
duševna revščina pobreza f de espíritu
duševne sposobnosti aptitudes f pl intelectuales
duševno stanje estado m del alma