Franja

lightly [láitli] prislov
nalahko, lahko, brez truda; malo, mirno, potrpežljivo; lahkoživo; podcenjujoče

lightly come, lightly go kakor pridobljeno, tako izgubljeno
to bear s.th. lightly mirno kaj prenašati

limbless [límlis] pridevnik
brez uda, invaliden, pohabljon

limp¹ [limp] pridevnik (limply prislov)
mehek, mlahav, ohlapen, uvel
figurativno nemočen, slab, mlačen, brez hrbtenice; mehek (vezava knjige)

to feel limp slabo se počutiti
to go limp oslabeti

limpio čist, snažen, brezmadežen, čeden; neprisiljen; brez drevja

limpio de manos nepodkupljiv, pošten
verdad pura y limpia čista resnica
estar limpio nobene besede (o tem) ne vedeti
en limpio neto (znesek)
copia en limpio čistopis
acabar a bocado limpio spopasti se
acabar a trastazo limpio do pretepa priti, v pretep se sprevreči
poner (sacar) en limpio na čisto (pre)pisati; jasno dokazati
quedar limpio ves denar zaigrati
queda en limpio que jasno je, da
sacar en limpio spoznati, jasno (u)videti; slediti (de iz)
jugar limpio pošteno igrati

lȉnjav -a -o z redko dlako, brez dlake: mamut nije bio linjav kao današnji slon

lipless [líplis] pridevnik
ki je brez usten

liquide [likid] adjectif tekoč; commerce zmožen plačila; razpoložljiv, gotovinski, izplačljiv, likviden, neobremenjen, brez dolgov; zapadel, dospel; nesporen, jasen; masculin tekočina, pijača, tekoča hrana

argent masculin liquide gotovina
(consonne féminin)

liquide féminin, (grammaire) jezičnik (glas "l, r")

liquidus 3 (liquēre)

1. raztopljen, tekoč, židek: plumbum H., odores H. vonjiva (vonjava) mazila, aqua Ca., moles Lucr., nymphae O. studenčne nimfe, nimfe studenčnice, palaestra Lucan. tekoča, vlažna, spolzka (ker si rokoborci ude mazilijo z oljem), flumina (naspr. gelu rigentia) Plin. iun., iter po plinastem zraku: V., tudi: po vodi: Pr., alvus ali venter Cels. lijoče, odprto telo; subst. liquidum -ī, n tekoče, kaka tekočina, voda idr.: tibi si sit opus liquidi non amplius urnā H., liquido mixta polenta O. z vodo, crassa conveniant liquidis et liquida crassis Lucr.; occ. (o glasovih) topljiv, jezičen: consonantes Char., Prisc., Prob. zvočniki (= l, r, m, n), vocales (= ε, ο) Prisc.; metaf. gladko tekoč, gladek, nepretrgan: genus dicendi Ci., genus sermonis adfert non liquidum, non fusum ac profluens, sed exile, aridum, conscisum ac minutum Ci.

2. čist, bister, jasen, svetel, veder: aqua L., fontes V., Falernum H., Baiae H. s čistim zrakom, po drugih: z bistro vodo, aether V., O., caelum O. čist zrak, aestas, ignis, nox V., liquidā iam luce L., lux liquidior Cu., liquidissima caeli tempestas Lucr.; (o glasu) čist, jasen, zveneč: liquidis loca vocibus opplent Lucr., tum liquidas corvi … voces … ingeminant V., cui liquidam pater vocem cum cithara dedit H., tako tudi: citharae liquidum carmen Lucr.; metaf.
a) čist, bister, jasen, razločen, razumljiv: purum liquidumque ingenium Ci., liquida voluptas et libera Ci. ali voluptas liquida puraque Lucr. neskaljena, fides O. čista, prava, oratio ita pura, ut nihil liquidius Ci.
b) vesel, veder, živahen, boder, miren: homo, animus Pl., mens Cat., somnus Val. Fl.
c) očiten, (prav) gotov, zanesljiv: auspicium Pl.; subst. liquidum -ī, n gotovost, neizpodbitnost, nedvo(u)mnost, zanesljivost: ad liquidum explorata L., ad liquidum perducere Q.; od tod adv. abl. liquidō prav gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvo(u)mno, očitno, odločno, mirne vesti, brez pomisleka: l. iurare Ter., nemo est, quin audisse se l. diceret Ci., confirmare hoc l., iudices, possum Ci., alia sunt, quae l. negare soleam Ci. ep., l. discere (izvedeti) ab aliquo L., si l. constiterit ali si l. appareat Dig. — Adv. liquidē

1. čisto, jasno, svetlo: caelum l. serenum Gell.; glede na sluh = tanko, ostro, izostreno, dobro: liquidius audiunt talpae Plin. imajo bolj izostren sluh, bolje slišijo.

2. metaf. (prav) gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvomno, odločno, brez pomisleka: l. consistere Gell., liquidius negare Ci., quod eo liquidius faciet, si perspexerit … Ci., tuis litteris lectis liquidius de sensu tuo iudicavi Ci. ep., liquidissime … defendere Aug.

lire*² [lir] verbe transitif brati, čitati; brati komu kaj; musique igrati brez priprave

lire à haute voix na glas brati
lire couramment tekoče brati
lire des épreuves brati korekture, krtačne odtise
lire entre les lignes brati med vrsticami
lire dans la main razlagati črte na roki, prerokovati iz roke
lire dans la pensée brati misli
apprendre à lire (na)učiti se brati
il a lu dans ton jeu videl je tvoje namere, spregledal te je
lire en quelqu'un spregledati koga, spoznati njegove namene
il ne sait pas lire (figuré) še do tri ne zna šteti
se lire sur le visage de quelqu'un (figuré) na obrazu se komu brati

liscio

A) agg. (m pl. -sci)

1. gladek

2. pren. gladek, brez ovir:
passarla liscia poceni jo odnesti
andare per le liscie ne ovinkariti

3. pren. tekoč

4. kulin. sam, brez dodatkov:
whisky liscio sam viski
caffè liscio pog. kava brez

5. počasen, tradicionalen (ples)

B) m (pl. -sci) počasen, tradicionalen ples

listless [lfstlis] pridevnik (listlessly prislov)
ravnodušen, brez zanimanja, apatičen

lîšen -a -o brez česa, oropan česa: lišen slobode brez prostosti; lišen vida oslepljen

lišènīk -íka m kdor je brez česa

lîšenōst ž stanje brez česa: bosanska melodika nosi u sebi daleko više samoniklosti i -i uticaja orijentalnog je veliko bolj samonikla, izvirna in brez orientalskega vpliva

literate [lítərit]

1. pridevnik
pismen, (literarno) izobražen

2. samostalnik
pismen človek, (literarni) izobraženec; duhovnik brez univerzitetne izobrazbe (v anglikanski cerkvi)

liverless [lívəlis] pridevnik
ki je brez (zdravih) jeter

lockless [lɔ́klis] pridevnik
ki je brez ključavnice

loque [lɔk] féminin cunja, krpa, capa; figuré človek brez energije, »cunja«

tomber en loques razpadati v cape

love¹ [ləv] samostalnik
ljubezen (of, for, to, towards za)
ljubica, ljubček
pogovorno ljubka stvar
šport brez zadetka, brez gola

to be in love with biti zaljubljen v
to fall in love with zaljubiti se v
for love za šalo, zastonj, iz ljubezni
to play for love igrati samo zaradi igre (ne za dobiček)
for the love of iz ljubezni do
for the love of God za božjo voljo
not for love or money za nič na svetu, za noben denar
to give (ali send) love to poslati prisrčne pozdrave
there's no love lost between them ne moreta se trpeti
to make love to dvoriti, ljubimkati, spolno občevati
all's fair in love and war v ljubezni in vojni je vse dovoljeno
love in a cottage poroka iz ljubezni, poroka brez denarja
cupboard love ljubezen iz koristoljubja
love game igra v kateri ostane premaganec brez zadetka
šport love all brez zadetka
šport the score is 2 love rezultat je 2 proti nič
a love of a tea cup ljubka čajna skodelica

loveless [lʌ́vlis] pridevnik (lovelessly prislov)
brez ljubezni, neljubljen, hladen