Franja

anpressen pritisniti (na, ob kaj); anpressen an stiskati, stisniti (sich se) k

anreizen den Appetit, die Neugierde: zbujati; anreizen zu vzpodbujati k

anschicken: sich anschicken zu pripravljati se na, spravljati se k

anschmiegen: sich anschmiegen oprijeti/oprijemati se; (etwas schmiegt sich an) ein Kleid usw.: prilegati se; sich an jemanden priviti se k, stiskati se k

Anstalt, die, (-, -en) ustanova, zavod, dom; Anstalten machen zu pripravljati se k/na/da bi, truditi se; mach keine Anstalten! nikar se ne trudi!

anstiften napeljevati, napeljati (zu k); Unheil, Verwirrung: povzročiti, povzročati

Anstiftung, die, zavajanje; navajanje (zu k), Recht napeljevanje (zu k); (Verursachen) povzročitev (česa)

antanta samostalnik
1. zgodovina (politična zveza držav) ▸ antantŽe pred letom 1914 sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči si strani, antanta in centralne sile. ▸ Európában már 1914 előtt is két fő szembenálló fél alakult ki, az antant és a központi hatalmak.
Proti Italiji, članici zmagovite antante, ki so ji Britanci in Francozi za sodelovanje v vojni obljubili avstroogrska ozemlja, se ni bilo mogoče braniti z orožjem. ▸ Olaszország, mint a győztes antant tagja ellen, amelynek a britek és franciák osztrák-magyar területeket ígértek a háborúban való részvételért cserébe, nem lehetett fegyverrel védekezni.
Da bi Nemčija Osmanskemu cesarstvu preprečila pridružitev antanti, je spodbudila Romunijo in Bolgarijo, da se pridružita centralnim silam. ▸ Annak érdekében, hogy megakadályozza az Oszmán Birodalom csatlakozását az antanthoz, Németország arra ösztönözte Romániát és Bulgáriát, hogy csatlakozzon a központi hatalmakhoz.
Povezane iztočnice: mala antanta

2. (mednarodna zveza) ▸ antant
S Parizom in Berlinom je ustanovila nekakšno novo antanto in ta je napadu na Irak odločno nasprotovala. ▸ Párizzsal és Berlinnel egyfajta új antantot alapítottak, amely határozottan ellenezte az Irak elleni támadást.

antēstor -ārī -ātus sum (ali iz an [= ἀνά] in tēstor ali nam. antetēstor) za pričo poklicati. Proti obdolžencu, ki v tretje ni prišel k sodni obravnavi, se je postopalo kontumacijsko; vendar je imel tožnik pravico povleči ga naravnost k pretorju, a je moral prej dobiti koga za pričo, da je bil svojega nasprotnika redno pozval pred sodnika. Tožnik je nagovoril naprošeno pričo z besedami: „licet (te) antestari?“ Če je naprošenec privolil, je pomolil svoje uho, ki ga je tožnik trikrat pocuknil, da bi priči stvar bolj živo zabičal, rekoč: „memento, quod tu mihi in illa causa testis eris“ ali samo „memento“: Pl., H., Plin., Tab. XII ap. Porph. (s star. imp. antestamino); v pass. pomenu: Aelius ap. Prisc. Pren.: te, Magne, antestaretur Ci.

Apamēa (Apamīa) -ae, f (Ἀπάμεια) Apameja, Apamija, ime več azijskih mest. Poseb.:

1. sirsko mesto ob Orontu južno od Antiohije: Cassius in Ci. ep., L., Plin.

2. mesto v Veliki Frigiji: Ci. ep.

3. mesto v Bitiniji: Plin., Plin. iun. — Od tod

1. adj.
a) Apamēnus 3 apamejski = α) iz frigijske Apameje, v frigijski Apameji: regio Plin., vinum, uvae Plin., Lamp. β) v bitinijski Apameji: colonia Plin., Icti.
b) Apamēnsis -e apamejski = ki spada k frigijski Apameji: civitas, forum Ci.; subst. Apamēnsēs -ium, m Apamejci, Apamejani, preb. frigijske Apameje: T.

2. subst. Apamēī -ōrum, m Apamejci, Apamejani, preb. bitinijske Apameje: Traianus in Plin. iun. ep.

apel [é] moški spol (-a …) (poziv) der Aufruf, der Appel (komu an, k čemu/za kaj zu); vojska der Appell

apelotonar naviti v klobčič

apelotonarse priviti se k; počeniti

appariō -ere (ad in parĕre) k čemu pridobi(va)ti: spatium Lucr. večji prostor dobivati.

appel [apɛl] masculin klic, klicanje; vpoklic; poziv; militaire apel, klicanje po imenu; juridique priziv; figuré vaba, draž

appel aux armes vpoklic pod orožje
appel à l'aide, au secours klic na pomoč
appel d'air dovod zraka, vlek (peči)
appel de la conscience klic vesti
appel de détresse klic v sili
appel à l'insurrection poziv k uporu, k vstaji
appel de langue tlesk z jezikom
appel local krajevni telefonski klic
appel lumineux svetlobni znak (z lučjo)
appel nominal klicanje po imenih
appel téléphonique telefonski klic, poziv
appel du pied namig, besede, kijasno vsebujejo neko prošnjo, poziv
sans appel nepopravljivo, nepreklicno, definitivno
cour féminin d'appel prizivno sodišče
décision féminin sans appel odločitev, proti kateri ni priziva
disque masculin d'appel številčnica (pri telefonu)
ordre masculin d'appel vpoklicni ukaz
vote masculin par appel nominal glasovanje s poimenskim klicanjem
faire appel à obrniti se na, apelirati na; sklicevati se na
je fais appel à votre bonté apeliram na vašo dobroto
faire l'appel klicati po imenih
faire appel à toutes ses forces (figuré) skupaj se vzeti, vse svoje moči zbrati
faire appel de quelque chose vložiti priziv proti čemu
se pourvoir en appel vložiti priziv
répondre à l'appel odzvati se pozivu

appeler [aple] verbe transitif (po)klicati, pozvati; telefonično poklicati; militaire vpoklicati; imenovati; pritegniti nase (poglede); obrniti (pozornost) (sur na); zahtevati; potegniti za seboj (posledico); (pri)vabiti (živali); verbe intransitif zvoniti

s'appeler imenovati se
appeler quelqu'un à son aide, à son secours koga na pomoč(po)klicati
appeler à la mémoire poklicati v spomin
appeler en témoignage pozvati kot pričo
cela appelle toute notre attention to zahteva vso našo pozornost
faire appeler le médecin (dati) poklicati zdravnika
appeler une cause (juridique) pozvati stranki (k razpravi)
appeler en justice pozvati pred sodišče
appeler les choses par leurs noms imenovati stvari s pravim imenom, reči bobu bob
en appeler à apelirati na, sklicevati se na
j'en appelle à votre bon cœur apeliram na vaše dobro srce
en appeler au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričevanje kake osebe
(en) appeler d'un jugement vložiti priziv proti sodbi
comment s'appelle cette fleur? kako se imenuje ta cvetka?
cela, voilà ce qui s'appelle parler (familier) to se pravi govoriti

appellō (adpellō) -āre -āvī -ātum (iz ad in *pellāre; prim. compellāre, interpellāre)

1. nagovoriti (nagovarjati), ogovoriti (ogovarjati), govoriti s kom: salutabant benigne, comiter appellabunt Ci., singulos appellare rogareque Ci., tu autem, M. Antoni, absentem enim appello Ci., milites benigne app. S., quaestorem appellat (pozdravi) dicitque S., nec audet appellare virum virgo O., legati quod erant appellati superbius Ci. ostro nagovorjeni, in appellandis cohortandisque militibus C., Adherbalis appellandi copia non fuit S.; (s pristavkom nomine, nominatim ali nominans ali brez) po imenu nagovoriti (nagovarjati), (po)klicati, poz(i)vati: flebiliter nomine sponsum mortuum appellat L., me autem nomine appellabat Ci., centurionibus nominatim appellatis C., unum quemque nominans appellat S.; pogosto poz(i)vati, ponižno (za)prositi, moliti koga: mater, te appello,... surge et sepeli gnatum Pac. ap. Ci. (prim. Ci. Acad. II, 27, 88, Tusc. I, 44; H. Sat. II, 3, 62), vos imploro et appello, sanctissimae deae Ci., qui deus appellandus est? Ci., nunc vero exsul patriā... quo accedam aut quos appellem? S., aliquo praeeunte deos app. Plin. iun.

2. occ.
a) nagovoriti, naprositi, zaprositi koga za posvet o čem: id, quod te volo de communi re appellare mea et tua Pl., senatus saepius pro tua dignitate appellaretur, si absentibus consulibus umquam, nisi ad rem novam cogeretur Ci. ep., appellatis de re publ. patribus Suet.
b) poz(i)vati, nagibati koga k čemu, (na)svetovati komu kaj, poskušati zapeljati, zvabiti koga k čemu: a Viridomaro appellatus C., tutores saepe appellati pernegaverunt Ci.; s finalnim stavkom: appellatus est a C. Flavio... Atticus, ut eius rei princeps esse vellet N.; app. de aliqua re k čemu (poseb. v slabem pomenu): aliquem de proditione L., aliquem (aliquam) de stupro Val. Max., Q., stupri causā Val. Max., ali samo appellare aliquem (sc. de stupro) Sen. rh., Dig.; app. aliquem in aliqua re L. idr., redko app. aliquem in aliquam rem L.
c) terjati (koga za) kaj, npr. (za) dolg: cum tibi cotidie potestas hominis fuisset admonendi, verbum nullum facis; biennio iam confecto fere appellas Ci., app. aliquem de pecunia Ci. ali samo pecuniā Q., creditores in solidum appellabant T. so terjali za celoto = so odpovedali glavnico, app. aliquem de sorte, de usura Val. Max., debitorem in diem ali ad horam et diem Sen. ph.; pren.: app. solum Plin. z gojenjem primorati, da rodi; šele poklas. app. aliquid terjati za kaj, zahtevati kaj: mercedem Iuv.
č) poz(i)vati na sodišče, (ob)tožiti, s tožbo prijeti: cavendum est etiam,... ne... alii plectantur, alii ne appellentur quidem Ci., in litibus nemo appellabatur nisi ex testium dictis Ci.; z gen. (zaradi česa): quid si adeam atque appellem mali damnique? Pl.
d) kakega oblastnika na pomoč poz(i)vati, (po)klicati višjo oblast, priziv da(ja)ti, pritožiti (pritoževati) se višji oblasti: regem L., Plin., praetorem Ci., tribunos L., a praetore tribunos Ci., ab aliquo Q., si quis appellavisset de aestimatione C. se je pritožil zaradi..., in eo praetor appellatur Ci. pri tem gre priziv do pretorja; v ces. dobi; app. ad imperatorem Icti., a (ex) sententia Icti; pren. sklicevati se na kaj: quae si appellare audent impii, quo tandem studio colentur a bonis? Ci.

3. (po)imenovati, vzde(va)ti komu ime: illa calamitas, si ita est appellanda Ci., omnes nominari a me non est necesse; eos, qui adsunt, appellabo Ci., pecunias, quo nomine iudicium hoc appellatur, non repetunt Ci.; z dvojnim acc.: C., L. idr., Ennius sanctos appellat poëtas Ci., regem app. aliquem Ci. idr. = imenovati, oklicati koga za kralja; v pass. z dvojnim nom.: qui ipsorum linguā Celtae, nostrā Galli appellantur C., pars oppidi, quae appellatur Insula Ci. ki se mu pravi Otok, qui post Alexandrum Magnum reges sunt appellati N. — Pri etimološkem izvajanju: locupletes assiduos ab aere dando Ci., Quirites a Curibus appellati L. po besedi Cures, appellare a colendo colles Col. po besedi colere, ab eius nomine Thessalia appellatur Vell., appellata ex viro virtus Ci. po besedi vir, Italia appellata de Graeco vocabulo Gell. S praep. ob ali propter se veže vzrok imenovanja: (Scipio) Africanus ob egregiam victoriam de Hannibale... appellatus L., Peripatetici philosophi olim propter eximiam rerum maximarum scientiam a Graecis politici philosophi appellati Ci.; occ. omeniti (omenjati), navesti (navajati): quae (aedes) in lege non appellantur Ci., quos (principes) idcirco non appello hoc loco Ci., app. auctores Plin.; pren.: aliquem nutu significationeque app. Ci. ep. označiti.

4. izgovoriti (izgovarjati), izreči (izrekati): litteras, nomen Ci., sicut „fetus“ ipse et „fecundits“ appellata Gell.

Opomba: Star. appellāssis = appellaveris: Ter.

appellō (adpellō) -ere -pulī -pulsum

1. kam gnati, pognati, prignati (priganjati): armentum ad aquam Varr., turres ad opera Caesaris C. primikati, postquam paulo appulit unda (corpus) O. je približal, app. corpus ad templum Lucr. prileteti, qui essent appulsi navigiis Ci.; pesn.: pastor ad me appellit Acc. ap. Ci. žene (svojo čredo) k meni, me vestris deus adpulit oris V.; pren.
a) appellere animum ali mentem ad aliquid zače(nja)ti misliti na kaj, svoje misli obrniti ali usmeriti (usmerjati) na kaj: animum ad scribendum, ad uxorem Ter., mentem ad philosophiam Ci.
b) appellere aliquem ad aliquid gnati koga v kaj = pripraviti koga v kak položaj, k čemu, nakopati komu kaj: aliquem ad probrum, damnum, flagitium, ad mortem Pl.

2. navt.
a) trans. k bregu (h kraju) (po)gnati (ladjo, čoln idr.) = prista(ja)ti (z ladjo) k čemu, pripluti k bregu, pritisniti (pritiskati) k bregu; act.: scaphas, contis navigia Cu., navigia litori Cu., lintres T., naves ad ripam, classem ad Delum Ci., classem in insulam, in urbem sociorum L.; pren.: nec tuas rationes (po drugih: ratīs) ad eos scopulos appulisses Ci.; pass. o ladjah idr. = pognan biti k čemu, pririniti (pririvati) k čemu, prista(ja)ti k čemu: classis Punica litori appulsa est L., appulsa ad proximum litus trireme C., adpulsae litori naves T., classe ad Euboeam appulsā N., classe ad eum locum appulsā L., appellitur navis Syracusas Ci., navis appulsa Veliam est Ci., classis Romana cum appulsa Pompeios esset L.; o mornarjih: alios fugientes ad Siciliam appulsos esse dicebant Ci., appelli ripae Vell., adpelli litori T.; oppidum facillimum adpulsu (sup.) T. zelo primerno za pristanek. Od tod subst. pt. pf. appulsī -ōrum, m pristali, z ladjo na sipini obtičali: Mel.
b) intr. (obj. se v mislih dostavlja) prista(ja)ti k čemu, pritisniti (pritiskati) k bregu, pririniti (pririvati) k bregu; o mornarjih: appellit (sc. navem) ad eum locum, qui appellatur Anquillaria C., app. ad insulam L., huc appelle H., app. hinc vel illinc T., ad litus idem Q., hortantes, ut appelleret Suet.; tudi refl. = prista(ja)ti (z ladjo, čolnom): in portum... classe appulere L., cum Regium... oneraria nave appulisset Suet.; pesn.: exercitus adpulit oris V.; o ladjah: tres biremes adpulere T., Germanici triremis Chaucorum terram adpulit T., Alexandrina navis Dertosam appulit Suet.

appetō (adpetō) -ere -petīvī -petītum

1. seči (segati) po kaj, po čem: (puer) lactens... mammam adpetens Ci., (nata) mammas appetunt Ci., ter eum (solem) scribit frustra appetivisse manibus Ci., adp. placentam Plin., haec enim sunt honorabilia,... (senes) salutari, appeti,... Ci. da se... sega po njihovi roki (hoteč jo poljubiti), osculis aversa (dextera) adpetitur Plin. seže se po njej, da se poljubi (sežemo po njej, da jo poljubimo).

2. skušati priti (dospeti) kam, iti (prihajati) kam ali proti (h) kakemu kraju: T., Suet., ut si, qui ex Asia fugere dicebatur, Europam appetere conetur Ci., mare terram appetens Ci. ki sili k zemlji, crescebat... urbs munitionibus... appetendo loca L. s tem, da je zavzemalo...; sovražno iti proti komu, čemu, iti na(d) koga, kaj, popasti (popadati), napasti (napadati), (po)lotiti se koga, česa: O., Plin., umerum apertum gladio C., gladio cervicem alicuius Cu., os oculosque hostis rostro et unguibus appetiit ales L., a quibus ille se lapidibus appetitum... esse dixit Ci., ferro caelestia corpora demens adpetii V., morsu Pisonis caput app. T. popasti in gristi, appeti missilibus Cu.; pren. amor me appetit Pl., filii vita infestata saepe ferro atque insidiis appetita Ci. zahrbtno napadeno, ignominiis omnibus appetitus Ci. ogrožen, Veios fata appetebant L. je ogrožala Veje, app. aliquem iudicio Icti.

3. pren.
a) (o času) prihajati, bližati se (le v pr., impf. in pt. pr.): dies appetebat septimus C., cum lux appeteret C. ko se je danilo, iam lux appetebat Cu., appetente iam luce T., ubi nox appetit L. ko se noči, postquam et nox appetebat Cu., tempus appetebat L., fatum appetebat Cu.; z dat.: propinqua partitudo quoi appetit Pl.
b) (duševno segati po čem =) (po)želeti kaj, zaželeti kaj, hlepeti po čem, gnati se (prizadevati si) za kaj, težiti za čim, iskati kaj: ut bona appetimus, sic a malis declinamus Ci., omne animal adpetit quaedam et fugit a quibusdam Ci., app. regnum, alienos agros Ci., amicitiam populi Rom. C., societatem alicuius, adulescentium familiaritates S., maiores res N., appetita religio externa Ci. poiskano, uvedeno, velle eum vobis amicum esse, qui vos appeteret L., non fugit eius amicitiam, cum esset praesertim appetitus Ci., caseum... maxime app. Suet. najrajši jesti; z dat. personae: non alienam mihi laudem appeto Ci., non plus victoria Marcelli populo Rom. appetivit Ci.; z inf.: Stat., ut appetat animus agere semper aliquid Ci. — Od tod adj. pt. pr. appetēns -entis, adv. appetenter željen česa, hlepeč po čem, težeč za čim; z objektnim gen.: gloriae Ci., S., amicitiarum Sen. ph., edendi Gell., aegri appetentes vini Plin., nihil... est appetentius similium sui... quam natura Ci., adpetentior famae T., sumus enim naturā... studiosissimi appetentissimique honestatis Ci., homo tui appetentissimus Plin. iun.; occ. poželjiv (pohlepen, lakomen) česa, po čem: homo non cupidus neque appetens Ci., gratus animus, non appetens Ci., appetens alieni Ci., alieni adpetens, sui profusus S., ne quid appetenter agerent Ci.

applaudir [aplodir] verbe transitif, verbe intransitif odobravati, ploskati (quelqu'un, quelque chose komu, čemu); figuré privoliti (quelque chose v kaj), soglašati (à quelque chose s čim)

applaudir des deux mains ploskati
applaudir à tout rompre burno odobravati, ploskati
applaudir un acteur ploskati igralcu
je l'applaudis de son choix čestital sem mu k njegovi izbiri
j'applaudis à votre initiative popolnoma se strinjam z vašo iniciativo
s'applaudir de quelque chose biti zadovoljen, srečen s čim, čestitati si za kaj

applicātiō -ōnis, f (applicāre) prigibanje k čemu; od tod pren.

1. nagnjenje, naklonjenost: amicitia orta applicatione animi Ci.

2. naslanjanje branjenca na zavetnika (patrona); od tod ius applicationis Ci. pravo, izvirajoče iz klientelskega razmerja.