Franja

sestánek (dogovorjen) appointment; assignation; ZDA date; rendezvous, tryst; gathering; meeting, (nekdanjih dijakov) reunion

določiti sestánek to fix an appointment
dogovoriti se s kom za sestánek to make an appointment to meet someone
imeti sestánek s kom to have an appointment (pogovorno a date) with someone
priti (ne priti) na sestánek to keep (to break) an appointment (pogovorno a date)
pripraviti, organizirati sestánek to arrange a meeting

sesti [é] (sedem) sich setzen (k mizi an den Tisch, k obedu zum Tisch, k delu an die Arbeit, za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen), Platz nehmen, sich niedersetzen
ne sesti (ostati na nogah) [stehenbleiben] stehen bleiben
tehnika sich einfügen, eno v drugo: sich verzahnen
sesti na konja ein Pferd besteigen
figurativno sesti za vrat komu (jemandem) auf den Pelz rücken
sesti v pripravljeno gnezdo/na toplo sich ins warme Nest setzen

severna stran ženski spol stran die Nordseite
na severni strani an der Nordseite, nordseitig

shòd meeting, assembly; gathering

imeti shòd to hold an assembly
sklicati shòd to call (ali to convene) a meeting
shòd je bil dobro obiskan the meeting was well attended
razpustiti shòd to wind up (ali to terminate) a meeting

sídro anchor; (majhno) grapnel

plovno sídro sea (ali drift) anchor
sídro na ladijskem kljunu bower (anchor)
polsídro buoy anchor
rezervno sídro best bower
najmočnejše sídro sheet anchor
dvigniti sídro to weigh anchor
spustiti sídro to let go the anchor
vreči sídro to cast (ali to drop) anchor
zapeti sídro to cat an anchor

simpátičen (oseba) likable, likeable, agreeable, pleasant, nice; prepossessing; winning, attractive, engaging, congenial

simpátično vedenje winning ways pl
takoj mi je bil (postal) simpátičen I took to him at once, I found him an attractive person from the word go
ona mi ni simpátična I don't care much for her, I don't feel interested in her
simpátični živec (simpatikus) sympathetic nerve

sit (-a, -o)

1. (najeden) satt, gesättigt, čezinčez: übersatt
sit kot boben/kot biba bis oben hin voll
biti sit kot boben nicht mehr papp sagen können

2.
do sitega satt (najesti se sich satt essen, ne moči se najesti nicht satt zu essen haben, figurativno nagledati se sich satt sehen an, ne moči se nagledati sich nicht satt sehen können an)

3. figurativno (naveličan) -müde (sveta weltmüde, življenja lebensmüde)
biti sit česa (etwas) satt haben, (etwas) überhaben, genug von (etwas) haben, (einer Sache) überdrüssig sein
sit sem (tega) do grla das hängt mir beim Halse heraus
biti sit vsega die Nase voll haben
|
od tega ne bo nobeden sit das macht das Kraut nicht fett

sìt sated, satiated; fed; figurativno (naveličan) fed up with, sick of, tired of, weary of

sìt življenja weary of life, tired of life
do grla sem sìt I'm fed up to the teeth (with)
najesti se do sìtega to appease one's hunger, to eat one's fill of...
do sìtega sem se nagledal I have seen enough, pogovorno I've had an eyeful
sìt sem ga (figurativno) I can't stand the fellow any longer
sìt sem tega I've had enough of it, I'm fed up with it
sìt je vsega he's fed up with everything
sìt sem tega dela I'm sick of this work
sìt sem čakanja I am tired of waiting
čez glavo sem sìt I'm fed up to the back teeth (with)
do sìtega se je najedel češenj he has eaten his fill of cherries
ljudstvo je bilo sìto vojne the people were sick of war
ne more biti volk sìt in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
od dobrih (lepih) želja še nihče ni bil sìt if wishes were horses beggars might ride

sitnari|ti (-m)

1. lästig fallen; querulieren

2. (nergati) nörgeln (čez an, über), quengeln (nad vremenom über das Wetter)

3. (tečnariti) otrok: quengeln

sítost satiety; fill; (prevelika) glut, surfeit

najesti se do sítosti to eat one's fill
nagledati se do sítosti to gaze one's fill, pogovorno to have a good look, to get an eyeful

skleníti to decide, to take a decision; to make up one's mind; to resolve, to be resolved, to form a resolution; to determine; (končati) to close, to terminate, to conclude

skleníti mir to make peace
sklenil je, da bo še malo počakal he resolved to wait a little longer
skleníti pogodbo to make a contract, to contract
skleníti račun to close an account
skleníti svoj govor s temi besedami to conclude one's speech with these words
trdno so sklenili (so odločeni), da nas bodo uničili they are bent on ruining us
skleníti mednarodno pogodbo to conclude an international treaty

skôraj almost, nearly; (za las) all but; well-nigh; next to; little short of

skôraj isto much the same
to je skôraj isto it is much the same thing
skôraj nobeden, skôraj nihče next to none, hardly anybody
skôraj nikjer hardly (ali scarcely) anywhere
skôraj nikoli hardly ever, scarcely ever
skôraj nič next to nothing, hardly anything
skôraj mrtev all but dead, at death's door
skôraj vsi practically everybody
skôraj dovršen, perfekten verging on perfection
skôraj nezaznaven all hut imperceptible
to je skôraj nemogoče it is all but impossible
skôraj nemogoče bo (reči) it will he next to impossible (to say)
biti skôraj mrtev to be as good as dead
nimamo skôraj nič časa we have little time if any
delo je bilo skôraj končano the job was as good as done
sta skôraj iste velikosti they are much of a size (ali pretty nearly the same size)
skôraj sem padel I was very near falling, I nearly tumbled
skôraj je umrla she was near death, she was at death's door
skôraj je utonil he was all but drowned
skôraj ubil se je he was within an ace of getting killed

skôrajšnji imminent, speedy, early

v pričakovanju skôrajšnjega odgovora hoping to receive an early reply
želim ti skôrajšnjega okrevanja I wish you a speedy recovery
prosimo za skôrajšnji odgovor an early reply will oblige

skrájnost extreme; extremity; extreme degree; the limit

do skrájnosti to the utmost, to the last degree, (do konca) to the very end, to an extreme, to extremes
nagnjenje k skrájnosti extremism
iti do skrájnosti to go to extremes
(pre)iti v skrájnost to run to an extreme
biti pripravljen na skrájnost (na najhujše) to be prepared for the worst
tirati stvari v skrájnost to push matters to extremes, to carry (ali to go) to extremes
tvegati skrájnost to stake one's all
zapasti v drugo skrájnost to go to the other extreme
skrájnosti se privlačijo extremes meet

skrájšati to shorten; to abridge; to abbreviate

skrájšati odlomek v knjigi to abridge a passage in a book
da skrajšam (= na kratko povem) to cut a long story short
skrajšana izdaja an abridged edition

skrb|en (-na, -no) sorgfältig; fleißig; oče, mati, otrok: [treusorgend] treu sorgend; (previden) sorgsam; (pazljiv) achtsam
ne biti dovolj skrben es an der nötigen Sorgfalt fehlen lassen

skrivnóst secret; mystery

državna skrivnóst state secret
skrivnósti narave the secrets of nature
velika, huda skrivnóst a dead secret
skrivnósti človeškega srca the secrets of the human heart
to je javna skrivnóst it is an open secret
čuvati, obdržati skrivnóst to keep a secret
nimava nobenih skrivnósti med seboj we have no secrets from each other
mehanika zanj nima skrivnósti mechanics have no secrets for him
biti zavit v skrivnóst to be shrouded in mystery
izdati skrivnóst to betray a secret, (figurativno) to spill the beans
uvesti koga v skrivnóst, izdati komu skrivnóst to let someone into a secret
izbrbljati skrivnóst to let out a secret, (figurativno) to let the cat out of the bag
izvabiti, izvleči skrivnóst iz to worm a secret out of
(raz)rešiti skrivnóst to solve a mystery
pojasniti skrivnóst to clear up a mystery
odkriti skrivnóst to find out a secret
skrivnóst mu je «ušla» he let a secret slip out
vedeti za skrivnóst to be in the secret, (pogovorno) to be in the know

skup¹

1. zusammen; miteinander

2.
skup in skup fortwährend, immer wieder
|
figurativno je z dratom skup zvezan er ist ein Klappergreis
pasti skup (omedleti) wegkippen, umkippen, umklappen
skup držati an einem Strang ziehen
skup spraviti (narediti) zusammenbasteln
vzeti se skup sich einen Ruck geben
iste sorte ptiči skup letijo gleich und gleich gesellt sich gern
| ➞ → skupaj

slavíti to glorify, to celebrate, to extol; to praise

svečano slavíti to solemnize; (praznovati) to keep a holiday, to fête a person
slavíti obletnico to observe an anniversary (god someone's name day, rojstni dan someone's birthday)

slép blind; sightless

na pol slép purblind
čisto slép stone blind, (as) blind as a bat (ali as a mole, an owl, a beetle), totally blind
slép kot kura nightblind
slép na eno oko blind in one eye
slép za barve colour-blind
skoraj slép gravel-blind, sand-blind
slépo črevo blind gut, caecum
slépa cena cheap price
slép naboj (strel) blank cartridge (shot)
slépa pokorščina blind obedience
slépi potnik (na ladji itd.) stowaway
slépo okno, slépa vrata dead (brickedup) door, window
slépo pristajanje aeronavtika instrument landing
slépa sreča blind luck, mere chance
slépa vera implicit faith
slépa ulica cul-de-sac, pl culde-sacs, culs-de-sac
slépo zaupanje implicit confidence
zavod za slépe home for the blind
bil je slép za njene napake he was blind to her faults
bil je le slépo orodje... he was only a mere tool...
igrati se slépe miši to play at blind man's buff
lotiti se česa na slépo srečo (figurativno) to go at something blind, to trust to luck
tudi slépa kura zrno najde even a blind man may fluke a direct hit
delati se slépega za to turn a blind eye to (something)