Franja

tíček (-čka) m

1. dem. od tič uccellino, uccelletto:
živeti kot tiček na veji vivere come uccel di bosco

2. (moški spolni ud) pisello, pisellino

tile¹ [táil] samostalnik
(strešna) opeka; pečnica, ploščica iz emajla, kahlica; plošča iz opeke (za oblaganje poda itd.)
pogovorno cilinder (pokrivalo)

Dutch tiles pobarvana opeka
to be (out) (up)on the tiles sleng zanikrno, razuzdano živeti
he has a tile loose sleng on je malo trčen (prismojen), pri njem v glavi ni vse v redu

tjà adv.

1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio

tjavdan in den Tag hinein, (v neznano) izlet ipd.: ins Blaue hinein
živeti tjavdan in den Tag hinein leben
življenje tjavdan das In-den-Tag-hinein-Leben

tjavdán sans réflexion, à la légère

tjavdan živeti vivre au jour le jour

tjavdán sin reflexión; a la ventura de Dios

tjavdan govoriti hablar al aire
tjavdan živeti vivir al día

tjavdán | tjavendán adv. a casaccio; tanto per fare, per dire; senza scopo:
reči kaj tjavdan dire qcs. a casaccio
živeti tjavdan vivere così, senza scopo

tjavendan in den blauen Tag hinein
govoriti tjavendan daherreden/dahinreden
živeti tjavendan dahinleben, vse si privoščiti: drauflosleben

tjȅrati -ām (ijek.), tȅrati -ām (ek.)
I.
1. tirati: on zapovjedi kočijašu da na svu prešu tjera konja
2. poditi: tjerati kokoi iz dvorišta, koga iz kuće; tjerati djecu iz voćnjaka poditi otroke iz sadovnjaka; tjerati živinu s praga poditi kokoši od praga; itus tjera Nijemce odozgo, a mi odozdo
3. gnata, goniti: tjerati stoku na pojilo, svinje na pašu; tjerati zarobljenike u logor gnati ujetnike v taborišče; ovaj mlin tjera voda ta mlin žene voda
4. gnati, poganjati: drvo tjera pupoljke, lišće; tjerati bicikl nogama
5. siliti, priganjati: majka me tjera da se udam
6. preganjati, loviti: tjerati lopova, leptire
7. prinašati na tovorni živali, privažati, dovažati: tjerati žito u mlin, robu na pijacu; stari su mu se naputovali tjerajući luč i katran tamo u Beograd
8. preganjati, zasledovati: znaj da ću te tjerati do božje kuće
9. siliti, s silo spravljata: ne tjeraj me u bjesnilo; kćer i zeta tjerati u prosjake spravljati med berače
10. uganjati: tjerati šale, luksuz, politiku; političari tjeraju svoje strančarstvo do skrajnjih granica
11. nabijati: tjerati obruč na bačvu
12. nesti: ova puška daleko tjera
13. tjerati inat kljubovati; tjerati parnicu pravdati se; tjerati mak do kraja gnati stvar do konca; tjerati kera razuzdano živeti; tjerati vodu na svoj mlin, na svoju vodenicu napeljevati vodo na svoj mlin; tjerati klin klinom izbijata klin s klinom; klin se klinom tjera; tjerati lisicu pa istjerati vuka; tjerati kome dušu na lakat nenehno koga siliti na kaj, mučiti koga; tjerati koga u laž postavljati koga na laž; tjerati svoje delata po svoji volji; lijek tjera na znojenje po tem zdravilu se potiš; tjeraj! pojdi!
II. tjerati se
1. goniti se (mačka, zajklja, psica): jurila je za njim kao kučka kad se tjera
2. tiščati (na stran): tjera me napolje
3. poditi se: tjeraše se po polju široku
4. izbijati se: klin se klinom tjera
5. on niti se tjera niti se vodi z njim ne veš kaj početi

together [təgéðə] prislov
skupaj, skupno, drug za drugim, obenem; hkrati, v en mah, istočasno; zaporedoma

together with skupaj z
for days together dneve in dneve, več dni zaporedoma
three days together tri dni zaporedoma (skupaj)
to call the people together sklicati ljudi skupaj
to bring together sestaviti, zbrati, združiti
this one costs more than all the others together tale stane več kot vsi ostali skupaj
the foes rushed together sovražniki so se spopadli
to get together zbrati
to go together iti skupaj, pristajati, ustrezati (o barvi itd.)
to live together skupaj živeti
to mix together (pre)mešati (se) medsebojno
to put together sestaviti
to undertake a task together skupno se lotiti naloge
he talked for hours together ure in ure je govoril (brez prekinitve)

tolerō -āre -āvī -ātum (prim. tollō) nositi, prenašati

1.
a) držati: aliquem sinu, gremio suo Ap. v naročju; metaf. o neživih subj.: mensula cenae totius honestas reliquias tolerans Ap.
b) prenesti (prenašati), zdržati, udržati (težo): aquilae ipsae non tolerantes pondus apprehensum unā merguntur Plin.; metaf. (o stvareh): sesquipedalis paries non plus quam unam contignationem tolerat Plin.

2. metaf.
a) prenesti (prenašati), presta(ja)ti, strpeti, pretrpe(va)ti, (v)zdržati, prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): hiemem, militiam Ci., famem aliquā re C. narediti znosno, (o)lajšati si, zmoči (zmagati), sitim aestumque, frigora atque inediam T., tributa Ci. ali sumptūs Ter., Ci. inopiam S.
b) vzdrževati, ohranjati, hraniti, prehranjevati: vitam tolerare C., V., T., Vell. borno živeti, životariti, quos corpora equorum toleraverant T. ki so se bili hranili s konjetino (konjskim mesom), equitatum, equos C.
c) podpirati, lajšati, delati kaj znosno: alicui egestatem Pl., paupertatem heri et meam servitutem Pl.
d) occ. (z)držati: frumentum se exigue XXX dierum habere, sed paulo etiam longius tolerari posse parcendo C., in penatibus isdem T.
e) zadostiti (zadoščati) čemu, izpolniti (izpolnjevati) kaj: sua moenia (= munia, dolžnosti) Pl. silentium Ap. trdno molčati. — Od tod
a) gerundiv tolerandus 3 ki se da (ki ga je moč) prenesti (prenašati), znosen, vzdržljiv, sprejemljiv: non tolerandae condiciones L. neznosni.
b) pt. pr. tolerāns -antis prenašajoč, trpeč, potrpežljiv, vztrajen; kot pt. z acc.: dominum aemulum non tolerans T.; kot adj. relat. z gen.: Col. idr., corpus laborum tolerans T. težave (napore) zlahka prenašajoče, navajeno težav (naporov); abs.: iners domi, bello tolerantior Aur.
c) pt. pf. tolerātus 3 znosen, lahkoten: tanto toleratiora (po novejših izdajah laetiora) capesseret T. — Adv. toleranter

1. potrpežljivo: dolorem pati Ci., illa ferre Ci. ep.

2. znosno, sprejemljivo: anniculae fecunditatem poscuntur, tolerantius tamen bimae Plin.

tórba ž (t. torba)
1. torba: torba za akta; putnička torba; vojnička, školska, ručna torba
2. malha: prosjačka torba
3. vreca: ženka torbara nosi svoje nedovoljno razvijeno mladunče u torbi na trbuhu
4. metnuti glavu u -u podati se v nevarnost; živjeti glavom u -i živeti lahkomiselno; gladan kao sljepačka torba biti zelo lacen; vragu iz -e iskočiti spretno se rešiti iz nevarnosti

tourmenter [turmɑ̃te] verbe transitif mučiti, trpinčiti; delati skrbi, iti na živce (quelqu'un komu)

se tourmenter mučiti se, delati si skrbi, plašiti se
le vent tourmente le navire veter premetava ladjo
mener une vie tourmentée živeti razgibano, burno življenje
ne vous tourmentez pas pour si peu! ne delajte si skrbi za tako malenkost!

tractō -āre -āvī -ātum (frequ. k trahere)

I. (pesn.) (okoli) vleči (vlačiti): qui te sic tractavere Enn. ap. Macr., hospita tractata et ludificata Pl., tractisque comis antistita Phoebi O., nam si in morte malumst malis morsuque ferarum tractari Lucr.; pren.: quae (sc. persona) minime in iudiciis tractata est Ci. —

II.

1. (o)tipati (otipavati, otipovati), potipati (potipavati), dotakniti (dotikati) se, (z)grabiti: quae gustamus, olfacimus, tractamus, audimus Ci., cera tractata pollice O. zgneten, manu (manibus) tractare aliquid Pl., Ci. fr., puer unctis tractavit manibus calicem H. je z(a)grabil, prijel, tractare aut movere tintinnabulum Pl.; pesn.: ignarus sua se tractare pericula O. da se igra s svojo pogubo, fila lyrae O. ubirati, res igni Lucr.

2. occ. v rokah imeti, rokovati s čim, ukvarjati se, pečati se, ravnati s čim, delati s čim, rabiti, uporabljati, obdelovati itd.: gubernacula Ci. imeti krmilo v rokah, krmariti, tela L. sukati (vihteti) orožje, ravnati z orožjem, arma Ci. idr. nositi, ferrum Iust., terram Lucr., agrum Col., verba vetera Q. rabiti, uporabljati.
a) voditi, usmerjati, ravnati kaj, upravljati, skrbeti za kaj, imeti kaj na skrbi: pecuniam publicam tu tractabas Ci., bibliothecam Ci., animos Ci. vplivati na … , causas amicorum tractare atque agere Ci. zastopati, rem publicam S., bellum L., tractare regnum T., suam rem minus caute et cogitate Pl., vitam honeste Corn. ali more ferarum Lucr. živeti; secundas partes H. igrati drugo vlogo, alicuius personam in scenā praeclare Ci. ali Atreum Ci. igrati, upodobiti (upodabljati), prikazati (prikazovati).
b) ravnati s kom, vesti se, obnašati se do koga, imeti odnos do koga: aliquem aspere, honorificentius, honorificantissime Ci., ego te, ut merita es de me, tractare exsequar Pl., placidius plebem S., non tractabo ut consulem Ci., pater parum pie tractatus a filio Ci., paulo benignius te tractare voles H. streči (goditi) si; occ. refl. vesti se, obnašati se, držati se: ita me in re publica tractabo Ci.
c) v roko (roke) vzeti (jemati), opravljati, vršiti: tractant fabrilia fabri H., pauca admodum vi tractata T. le malokdaj se je postopalo nasilno; occ. α) obravnavati, razvi(ja)ti, razpravljati, pretres(a)ti, govoriti o čem, diskutirati, premišljevati, razmišljati: definitionem Ci., cum eum locum tractare coepero Ci., vitam hominum Ci., res tragicas comice Ci., partem philosophiae Ci., consilia L., preces T., haec copiose Q., de aliquā re Q.; z odvisnim vprašanjem: Amm. idr., ille … tractare proeliorum vias et quae sibi tertium iam annum belligeranti saeva vel prospera evenissent T., cum tractaret, quinam adipisci principem locum suffecturi abnuerent aut impares vellent T.; abs. = razlagati Sv. pismo: Prud. β) dogovarjati se glede česa, pogajati se za kaj, o čem, glede česa: tractatae (sc. inter reges) condiciones amicitiae L., pacis condiciones C., L.; tudi: tractare de condicionibus N., cum aliquo de negotiis ad frequentem senatum referendis Suet., eam rem, super quā tractavissent Gell.

train [trɛ̃] masculin

1. vlak; vrsta

le Train (militaire) tren
le train de Zagreb vlak, ki gre v Z., ki pride iz Z.
train d'ambulance, automoteur, blindé, direct, des neiges, de plaisir sanitetni, motorni, oklopni, direktni, smučarski, izletniški vlak
(populaire) le train onze (figuré) noge
prendre le train onze iti peš
train miniature vlak igrača
train d'atterrissage naprave za pristanek letala
train de bateaux vrsta čolnov (ki jih vleče vlačilec)
train de bois splav na vodi
train de devant, dé derrière sprednji, zadnji del štirinožne živali
train avant, arrière d'une automobile sprednji, zadnji del avtomobila
train de pneus vse pnevmatike pri avtomobin
train routier (automobilisme) cestni tovorni vlak (več prikolic)
train express, de voyageurs (omnibus), mixte, spécial, de marchandises, rapide, (d')ouvriers ekspresni, potniški, mešani, posebni, tovorni, brzi, delavski vlak
changer de train prestopiti (na drug vlak)
(populaire) je vais te botter le train te bom brcnil v zadnjico!
manquer, rater le train zamuditi vlak
prendre le train peljati se, z vlakom iti
(voyager) par le train (potovati) z vlakom

2. pot, način; hoja, hod; potek; spremstvo; sport tempo; familier nered, hrup

train des affaires potek poslov
train de vie način življenja
train de maison služinčad; hišni izdatki
l'affaire va son train zadeva gre svojo pot
le monde va son train življenje teče naprej, gie svojo pot
aller bon train hitro iti, voziti
aller à fond de train hitro iti
aller son petit train počasi se pomikati naprej, iti po starem
accélérer le train iti hitreje
je ne suis pas en train nisem dobro razpoložen
être en train (d'écrire) biti ravno (pri pisanju)
mener grand train razkošno živeti
mettre en train spraviti v tek, začeti
du train où vont les choses če bo šlo tako naprej
filer le train à quelqu'un biti komu za petami, blizu mu slediti
(populaire) se manier le train (po)hiteti

tranquille [trɑ̃kil] adjectif miren

coin masculin tranquille miren kotiček
être tranquille de quelque chose ne si delati problemov glede česa
il ne reviendra pas, je suis tranquille ne bo se vrnil, o tem sem prepričan, tega sem gotov
avoir la conscience tranquille imeti mirno vest
mener une vie tranquille živeti mirno življenje
laisser quelqu'un tranquille pustiti koga pri miru, dati mu mir, ne mu nagajati
laisser quelque chose tranquille pustiti kaj pri miru, ne se dotakniti česa

transitivement [-tivmɑ̃] adverbe tranzitivno, prehodno

employer transitivement un verbe intransitif intranzitiven glagol rabiti tranzitivno (npr. vivre sa vie živeti svoje življenje)

trascinare

A) v. tr. (pres. trascino) potegniti, povleči:
trascinare la folla pren. razvnemati množico
trascinare una gamba s težavo vleči, premikati nogo
trascinare qcn. sulla via del male pren. koga zapeljati na kriva pota
trascinare qcn. in tribunale s silo privesti koga na sodišče
trascinare la vita treti revščino, živeti bedno

B) ➞ trascinarsi v. rifl. (pres. mi trascino) plaziti se; vleči se:
la lite si trascina da anni spor se vleče že nekaj let

tráva botanika grass; herb. herbage

zdravilne tráve medicinal herbs pl, simples pl
tlačiti trávo (figurativno, živeti) to live
slišati trávo rasti (figurativno, biti zelo pameten) to hear the grass grow (to be highly intelligent), arhaično to see through (ali far into) a millstone

tren moški spol vlak; popotna prtljaga; vojska tren, vojaška prtljaga, vozarstvo; spremstvo; blišč, razkošje, velika potrata

tren botijo mešnec (vlak)
tren correo (de tercera) potniški vlak (3. razreda)
tren directo, especial, expreso direkten, poseben, ekspresni vlak
tren de mercancías tovorni vlak
tren mixto, tren ómnibus mešani vlak
tren ordinario, tren de viajeros osebni vlak
tren rápido brzovlak
conductor del tren sprevodnik na vlaku
viaje en tren potovanje z vlakom
coger (perder) el tren ujeti (zamuditi) vlak
tomar el tren peljati se z vlakom
el tren llega (parte) a la(s)... vlak prihaja (odhaja) ob ...
el tren se ha descarrilado vlak se je iztiril
el tren tiene (ali llega con) retraso vlak ima zamudo
tener (ali llevar) un gran tren živeti v razkošju
formar trenes ranžirati (vlake)
tu tren de vida es muy superior a tus recursos živiš razkošneje, kot ti dovoljujejo sredstva