Franja

stŕn chaume moški spol

čez drn in strn à travers champs
tek čez drn in strn cross-country moški spol, familiarno cross moški spol

stŕn (-a) m (strnišče) stoppia:
pren. iti čez drn in strn tirare per la scorciatoia
šport. tek čez drn in strn cross country

stŕn

tek čez drn in strn carrera f a campo traviesa, angl cross(-country) m

stȕbe stûbā ž mn.
1. stopnice: pomične stube tekoče stopnice, eskalator; popeti se na više stube popraviti svoj standard; baciti koga niz stube; skotrljati se niz stube skotaliti se čez stopnice
2. lestvica: prisloniti stube uza zid

stumble [stʌmbl]

1. samostalnik
spotikljaj, spodrsljaj, spodrkljaj, padec
figurativno pogreška, pomota

2. neprehodni glagol
spotakniti se, spodrsniti (against ob, over čez)
pojecljavati; pomišljati se, oklevati; pohujšati se; pogrešiti; (nepričakovano) pasti (into v)
nameriti se, slučajno (po naključju) naleteti (across, upon na)
prehodni glagol
zbegati, zmesti; iznenaditi, presenetiti
(tudi figurativno) spotakniti

to stumble at a straw, and leap over a block figurativno biti natančen v malenkostih in površen v važnih stvareh
to stumble over one's words zatikati se v besedah
he stumbled through an apology izjecljal je neko opravičilo

Stunde, die, (-, -n) ura; eine halbe Stunde pol ure; die volle Stunde polna ura (zu ob) ; eine geschlagene Stunde polna ura, uro in čez; 140 km in der Stunde/140 km die Stunde 140 km na uro; die Stunde Null nov začetek; die Stunde der Wahrheit trenutek/trenutki resnice; die letzte Stunde zadnja ura; die letzte Stunde schlägt zadnja ura bije; seine Stunden sind gezählt ure so mu štete; ein Mann der ersten Stunde človek, ki je zraven od vsega začetka; ein Gebot/Gesetz der Stunde zahteva trenutka; die Gunst der Stunde ugodna priložnost; wissen, was die Stunde geschlagen hat figurativ vedeti, koliko je ura;
bis: bis zur Stunde do tega trenutka;
in: in zwölfter Stunde v zadnjem trenutku, minuto pred dvanajsto;
um: Stunde um Stunde uro za uro;
von: von Stunde zu Stunde od ure do ure, nenehno; von Stund an poslej;
vor: vor einer Stunde pred eno uro;
zu: zu früher Stunde zgodaj; zu später Stunde pozno; zur Stunde sedaj, ob tej uri; zu jeder Stunde vedno, kdajkoli; zu allen Stunden ob vsaki uri

sub (iz stlat. sup (prim. sup-īnus); indoev. osnovna obl. je úpo, razširjena úpero; prim. skr. úpam semkaj k, pri, na, upári zgoraj, nad, úparaḥ spodnji, upamáḥ najvišji, gr. ὑπό spodaj, pod, ὑπέρ čez, nad, ὑπέρα zgornja [vodilna] vrv pri jadrnici, ὕπατος najvišji, umbr. sub = lat. sub, super = lat. super, subra = lat. suprā, superne = lat. super, somo (acc. sg.) = lat. summum, sumo (abl. sg.) = lat. summo, sumtu = lat. sūmitō, sutentu = lat. subtenditō, subahtu = dēpōnitō, suprusese = lat. *suprōversus, osk. supruis = lat. sūperis, lat. subter, subtus, super, superus, superāre, suprā, supremus, summus [iz *sup-mo-s, *sub-mus], got. uf pod [v zloženkah = nem. auf], ufarō = stvnem. ubur, ubir = nem. über, obaro = nem. oberer. Obl. sup stoji v zloženkah pred p: sup-pār, sup-petō, sup-pleō, sup-plico; obl. sub pred soglasniki: sub-actiō, sub-auscultō, sub-eō, sub-igō, sub-ōrnō, sub-urbānus, pred aspirato h in pred soglasniki b, d, l, n, s, v, včasih tudi pred m in r, sicer se priliči naslednjemu soglasniku: suc-cēdō, suc-cēnseō, suf-ficiō, sug-gerō, sum-mittō [poleg sub-mittō], sur-ripiō [poleg sub-ripiō]; pred sp se sub skrajša v su: su-spiciō, su-spīrō. Razširjena obl. subs [prim. abs: ab] preide v sus: sus-cēnseō, sus-citō, sus-pendō, sus-tineō; sūmō [iz *subs-emō]; sus-que deque fero = aequo animo fero)

A. adv. Iz prvotnega pomena „od spodaj sem”, „od spodaj k … ”, „tja, k … ” se je razvil v sestavah pomen

1. spodaj, pod(-), dol(i), na tla: subdo, subedo, subiaceo, subluo, succido, succumbo, submergo; subalaris, sublica.

2. (pri glag. premikanja) od spodaj navzgor, vz-: subeo, sublatus, sublevo, succingo, suspicio.

3. do-, pri-, za- kaj, za: succresco, subiungo, subsequor; subinde, suboles; occ. na pomoč: succurro, subvenio.

4. nekoliko, malo, precej (posebej pri adj. in adv.): subabsurdus, subagrestis, subamārus, subdifficilis, subiratus, sublustris, subridicule, subrusticus, subalbus belkast, subniger črnkast, subcrispus; subaccuso.

5. skrivaj, neopaženo: subausculto, subduco, suffugio. —

B. praep. z acc.

I. krajevno

1. pri glag. premikanja na vprašanje kam?
a) pod (z acc.): omnes subdam sub solum Pl., Ditem patrem ferunt … subito … penetrasse sub terras Ci., cum tota se luna sub orbem solis subiecisset Ci., (sc. epistulam) sub pulvinum subiciens N., aliquem sub iugum mittere C., S.; pesn.: Hesperiam sub iuga mittere V., ibis sub furcam H., nec variis obsita frondibus sub divum (na svetlo) rapiam H., magna mei sub terras ibit imago V., profuit … cava sub tenerum scamna dedisse pedem O.; metaf.: quae … sub sensum cadere non possunt Ci., kar je čutom nezaznavno, česar čuti ne morejo zaznati, sub iudicium sapientis et dilectum cadunt Ci., sub oculos cadere Ci. ali venire Sen. ph., geminae … columbae ipsa sub ora viri caelo venere V. sta se prikazala očem … , sub idem nomen cadunt Q.; o podreditvi, pokoritvi, podvržbi: urbes multas sub imperium populi Romani dicionemque subiungere Ci., aliquem sub praeconem subicere Ci. (gl. praecō), Galliam sub populi Romani imperium redigere C., cum incolas eius insulae sub potestatem redigere velles Atheniensium N., barbaros sub ius dicionemque redigere L., totam Italiam sub se redigere Fl., id vos sub legis superbissummae vincula conicitis L., finitumos armis … sub imperium suom coegere S., sub legum et iudiciorum potestatem cadere Ci. biti podvržen oblasti … , sub unum fortunae ictum cadere Cu.; pesn.: totum sub leges mitteret orbem V. zakonom (oblasti) podvreči.
b) occ. α) kvišku pod, v bližino (česa višjega, štrlečega, molečega), blizu do, (tja) do, (tja) pod: turris sub astra educta V., lucem sub nubila iactant V., milites … sub montem … succedunt C. do vznožja gore, sub aciem succedere C., sub Romana moenia bellum transferre L., missi sunt sub muros L., sub ipsa moenia progressi sunt T., sub orientem secutus Armenios Fl., illum … mediam ferit ense sub alvum O.; metaf.: sub manus succedere Pl. priti pod roke, hoc succedit sub manus negotium Pl. mi ravno pride prav, sub manum Scipioni in castra submittere Auct. b. Afr., celerius ac sub manum adnuntiari Suet. pod roko = v kratkem, sub ictum venire L. na streljaj. L. β) (za zaznamovanje razsežnosti ob čem višjem, molečem) blizu ob čem, nedaleč (ne daleč) od česa, ob čem, pri čem: Enn. ap Prisc., Venusinus arat finem sub utrumque colonus H. ob oboji (tj. ob apulijski in lukanijski) meji, fessique sub ipsam finem adventabant V. so se bližali zastavljenemu (določenemu) cilju, sub ipsum enim oppidi murum magnus fons aquae prorumpebat Hirt., Iudaei sub ipsos muros struxere aciem T.

2. pri glag. mirovanja pod (z orodnikom): quidquid … sub Noton et Borean hominum sumus Lucan. —

II. časovno pod (z acc.), ob, proti, malo pred, prav pred čim: sub lucem C., V. ali sub ortum ferme lucis L. ali sub lucis exortum Cu. proti svitu, proti jutru, sub vesperum C. ali sub vesperam Cu. pod večer, sub noctem C., V., H., Cu. sub dies festos Ci. ep., sub ipsum certaminis diem, sub finem certaminis L., sub tempus (sc. comitiorum), sub idem tempus L., sub tempus edendi H., bello, quod fuit sub recentem Romanam pacem, sub adventum praetoris L., sub ipsum tanti discriminis casum Cu., sub horam pugnae Suet.; pesn.: primi sub lumina solis et ortum V. proti svitu in sončnemu vzhodu, sub obscurum noctis (= sub obscuram noctem), prima vel autumni sub frigora, sub extremum brumae … imbrem, sub casum hiemis V., sub galli cantum H. preden petelin k dnevu (za)poje; occ. takoj za čim, koj za čim, precej po čem: sub eas (sc. litteras) statim recitatae sunt tuae Ci. ep., sub hanc vocem ali sub haec dicta L. na te besede, affertur … murena … Sub hoc herus … inquit H. ali ille sub haec (sc. dixit) V. nato. —

C. praep. z abl.

I. krajevno

1. pri glag. mirovanja na vprašanje kje?
a) pod (čim ali kom): sub vestimentis secum habebant retia Pl., qui sub terra semper habitavissent Ci., lacum fecerunt sub terra N., sub aqua C., sub pellibus hiemare C., sub pellibus contineri C. ali haberi L., sub divo interire N. ali sub divo moreris ali vitamque sub divo agat H. ali manet sub Iove frigido venator H. pod (mrzlim) milim nebom, sub vite iacēre V. ali bibere H. pod trto, pod trtno streho, sub templo V. ali sub antro, sub domo H. pod svetiščno, dúpljino, palačno streho = v svetišču, duplji, palači; tako tudi sub umbra H., O. v senci, silvis inventa sub altis O. v … gozdovih, tota sub exiguo flumine nostra mora est Pr., vidimus obscuris primam sub vallibus urbem V. v globine temnih dolin = iz globine temnih dolin, servans sub pectore volnus V. ali curam sub corde premebat V. v glob(oč)ini prsi, srca; sub ipsis labris Arn. Pogosto metaf.: saepe est etiam sub palliolo sordido sapientia Caecil. ap. Ci., sub signis ducam legiones meas Pl., sub armis vitam cernere Enn. ap. Varr. ali habere legiones Ci. ali moratus C. ali manere V. ali sedet circum castella sub armis V. pod orožjem, v orožju, oborožen(a), sub acie V. sredi boja, hanc (sc. legionem) sub sarcinis adoriri C. o(b)tovorjeno, sub onere confligere C., sub corona vendere, vēnīre, venundari ali sub hasta vendere ali sub praecone vēnīre (gl. corona, hasta, praecō), sub manu esse Plancus in Ci. ep. biti pri roki, sub manu, quod aiunt, nascatur Sen. ph., sub oculis (alicuius) Ci., Iust. pod očmi = pred očmi, omniaque sub oculis erant L. in vse je bilo pred očmi (vidno); o podrejenosti, podložnosti: Ter. idr., sub illorum dicione atque imperio esse C., cuius sub imperio phalanx erat Macedonum L., Graecos sub sua retinere potestate N., sub legibus vivere L., sub regno esse Ci., H., sub rege C., H., V., sub regibus Cu., sub Iugurtha S., claro sub Iasone O., tirones sub patribus duris H. še pod oblastjo strogih očetov, saevo te sub custode tenebo H., sub domina meretrice H., sub nutrice H. pod varstvom (nadzorstvom) dojilje (dojke), sub Hannibale magistro belli L., sub te magistro V. pod tvojim izvrstnim vodstvom, adhuc sub iudice lis est H. stvar je še v sodnikovih rokah, je še pod sodbo = še ni rešena (dognana, končana), sub iniquo iudice O., quorum (sc. deorum) semper sub numine Troia est V.; (naznanjajoč spremljajoče okoliščine, ob katerih se kaj godi) pod (čim), ob (čem), s (čim): sub verbere V. pod bičem, exhalantem sub acerbo vulnere vitam deploravit O., sub frigido sudore mori Cels., quem Pelasgi falsa sub proditione … demisere Neci V. pod krivo obdolžbo izdajstva = zaradi krive obdolžbe izdajstva, sub hoc sacramento L., sub condicionibus iis de pace agere L., sub condicione, ut … Ph., Suet., sub hac condicione, ut … Eutr. (klas. stoji condicio v tem pomenu v samem abl.), sub lege, sub poena mortis ali servitutis Suet., sub exceptione, si … Suet., sub hoc metu villicus erit in officio Col., sub pacto abolitionis dominationem deposuerat Q., triduum senatus sub exemplo patientiae tuae sedit Plin. iun., quo excusatius sub exemplo acciperentur T.; occ. (metaf.) pod (čim) (skrit), za (čim): sub illo nomine aureo (= Chrysogono) tota societas latuit Ci., sub alieno scelere delituit Ci., sub honesto patrum aut plebis nomine dominationes affectabant S. fr., Bacchi sub nomine Iuno risit O., sub eius nomine Vell., sub nomine meo duo libri ferebantur Q., vitia nobis sub virtutum nomine obrepunt Sen. ph., multa vana sub nomine celebri vulgabantur T., sub exspectatione successorum rapinis studebant Col.; toda (pesn.): ager Umbreni sub nomine dictus H. (po)imenovano po Umbrenovem imenu, po Umbrenu; sub titulo gratiarum agendarum Plin. iun., ut sub specie venationis dolus lateret Iust., sub tutelae specie Cu., nuptias sub belli denuntiatione petit Iust.
b) occ. α) (spodaj) pod (čim), ob (čem), pri (čem) (višjem), tik (tikoma) ob ali pri čem, ob vznožju česa, v čem: est ager sub urbe Pl., agelli est hic sub urbe paulum Ter., sub montis radicibus N. ali sub ipsis radicibus montis C., sub monte esse C., sub monte, muro ali castris considere C., sub muro consistere C., sub ipsis Numantiae moenibus Ci., sub moenibus mori V., sub Alpibus H., sub Ilio H., V., sub ipso ore urbis Fl., classemque sub ipsa Antandro et Phrygiae molimur montibus Idae V. prav spodaj pod Antandrom = v antandrskem pristanišču, lucosque sub alta consulit Albunea V. spodaj pod visokim Albunejinim slapom, tumulo sub illo V. ob vznožju onega griča, servans sub imagine falcem V. spodaj ob podstavku kipa, sub foliis V. spodaj ob listih, sub sinistra Britanniam relictam conspexit C. na levi spodaj (brodnik stoji višje kot obala), sub septemtrionibus positum esse C., sub ictu teli esse L. na streljaju, (pren.) stare sub ictu fortunae Lucan. biti nastavljen udarcu usode. β) tik za, neposredno za (kom), trdo za (kom): quo deinde sub ipso ecce volat … Diores V.

2. redko pri glag. premikanja (kratkoročno)
a) (tja) pod (kaj): sub hoc iugo (po drugih sub hoc iugum) dictator Aequos misit L., sub terra vivi demissi sunt L., pone (sc. me) sub curru … Solis H., arbiter pugnae posuisse nudo sub pede palmam fertur H., fessum militiā latus depone sub lauru mea H.
b) izpod (česa): qui sub terra erepsisti modo Pl.
c) (gor(i)) na (čem): sepulchrum imponit … monte sub aërio V. —

II. časovno (o istočasnosti in spremljajočih okoliščinah) med (čim), ob (čem), ob (kom), pri (čem), v (čem), za = za časa, v času: ne sub ipsa profectione milites oppidum irrumperent C., sub bruma C., sub decessu suo Hirt., sub ipsa proscriptione N., sub nocte silenti V. v tihi noči, sub sole V. ob sončnem soju, sub sole ardenti V. ob pripeki, sub luce maligna V. pri slabi luči, sub hoc casu V. ob (pri) tej nezgodi, primis spectata sub annis O., sub cantu tibiae H., consilium sub die nasci debet Sen. ph. podnevi, cervi sub ista die … invia petunt Plin., sub somno plerique senescunt Cels., sub pari (po drugih suppari) aetate nituerunt Vell., sub Tiberio Caesare Sen. ph. v času (za časa) cesarja Tiberija, (starejše) ob cesarju Tiberiju, sub imperio Tiberii Caesaris Lact., sub divo Augusto Sen. ph., Plin., sub Vespasiano Plin. iun.; occ. (približno) ob (čem), proti, pod (z acc.): excesserant urbe sub adventum Romanorum L., sub adventu[m] Sullae Vell., sub luce[m] urbem ingressus L., Eurydicenque suam iam luce sub ipsa … respexit V., quas (sc. faces) … viator … iam sub luce reliquit O., quae nocte latent, sub luce fateri O., sub eodem tempore O., sub exitum anni L. ali vitae Suet., extremo ni iam sub fine laborum vela traham V., sub fine morbi Cels.

sublicius 3 (sublica) iz kolov (hlodov) sestoječ, na kole postavljen, na kolih zgrajen: pons Varr., L., Sen. ph., Plin., Fest. = „Količarski most”, lesen most na kolih, ki ga je v Rimu čez Tibero dal zgraditi Ank Marcij.

submerger [sübmɛrže] verbe transitif preplaviti, poplaviti, prekriti z vodo, potopiti, pogoltniti (o valovih); figuré pregaziti, premagati

la rivière a submergé toute la vallée reka je preplavila vso dolino
être submergé de travail imeti dela čez glavo
le service d'ordre fut submergé par les manifestants demonstranti so pregazili reditelje
notre pays fut submergé par l'ennemi našo deželo je preplavil, pregazil sovražnik

súniti (-em) | súvati (-am) perf., imperf.

1. scuotere; dare un colpo, colpire; urtare:
suniti z glavo scuotere la testa
suniti z nožem dare una coltellata
suniti s kolenom v trebuh dare una ginocchiata nel ventre
suniti s čevljem v vrata dare un calcio alla porta

2. tr. spingere, dare una spinta, uno spintone, respingere:
suniti kozarec od sebe respingere il bicchiere
suniti pijanca čez prag buttare fuori l'ubriacone

3. bere (alcolici)

4. pog. (suniti) grattare, sgraffignare, fregare:
suniti komu denarnico sgraffignare a qcn. il portafoglio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. suniti kroglo dvajset metrov lanciare il peso 20 m
pren. suniti delavca na cesto licenziare un operaio, gettare un operaio sul lastrico
pren. suvati besede iz sebe parlare a scatti
pren. veter suva v dolino il vento soffia nella valle a raffiche violente

super-corruō -ere (super in corruere) zgruditi se čez (na) kaj: sibi mortem petens inrupit factaque ingenti strage plurimis telis obrutus supercorruit (v novejših izdajah pisano narazen super corruit) Val. Max.

super-crēscō -ere -crēvī (—) (super in crēscere)

1. intr. prerasti (preraščati), razpasti (razpasovati) se, razbohotáti (razbohotéti, razbohôtiti) se po čem, čez kaj, bujno se razrasti (razraščati) po čem, čez kaj: si id (sc. ulcus) nimium supercrevit Cels., caro supererescens Cels.; z dat.: cui (sc. tumulo) supercrevere myrti virgulta Serv.; metaf. prekositi (prekašati): quod supercresceret caritati Ps.-Q. (Decl.).

2. trans. metaf. preseči (presegati), prekositi (prekašati): municipalem habitum Aug.

supergressus -ūs, m (supergredī) prestop, prestopanje; metaf.: per supergressum Tert. čez vso mero, prekomerno.

super-undō -āre (super in undāre) razli(va)ti se čez kaj, pren. prekipevati: gratia Christi superundat Paul. Nol.

surplomb [sürplɔ̃] masculin previs; architecture previsni, izstopajoči, ven štrleči del; nagnjenost

ascension féminin d'une paroi en surplomb vzpon, plezanje čez previsno steno
étage masculin, balcon masculin en surplomb nadstropje, ki izstopa, štrli iz stavbe
mur masculin en surplomb nagnjen zid

swamp² [swɔmp] prehodni glagol
poplaviti, preplaviti, potopiti (kaj); premočiti, namočiti
figurativno (večinoma pasivno) zasuti, obsuti (s prošnjami, s pismi); (o morju) pogoltniti; preobremeniti (z delom), zadušiti, premagati (čustva)
politika preprečiti (zakon)
ameriško utreti (pot) skozi gozd
neprehodni glagol
(ladja) potapljati se, toniti; biti preplavljen, utoniti
figurativno zabresti v težave, propasti

I am swamped with work čez glavo imam dela
to be swamped with debts do vratu tičati v dolgovih
they had been swamped about two miles from the town okrog dve milji od mesta so obtičali v močvirju
a pipe burst and swamped the bathroom pipa je počila in voda je preplavila kopalnico

sweep^*2 [swi:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
pomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek)
križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)

at a sweeping reduction trgovina po zelo znižani ceni
sweep before your own door pometaj(te) pred lastnim pragom
to sweep all before one figurativno doseči popoln uspeh
to sweep a constituency z veliko večino dobiti poslansko mesto na volitvah
to sweep the board dobiti vse vložke pri kaki igri, figurativno pobrati vse nagrade
to sweep all obstacles from one's path odstraniti vse ovire na svoji poti
to sweep everything into one's net figurativno vse (zase) pobrati
to sweep the seas prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjih
to sweep the strings iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunah
the boat was swept out of sight čoln je odneslo iz vida
a new broom sweeps clean nova metla dobro pometa
the coast sweeps to the east obala zavije proti vzhodu
he swept his hand across his forehead z roko si je šel preko čela
his glance swept the room s pogledom je preletel sobo
the river sweeps over its bed reka se zliva čez bregove
the procession swept up the nave of the church procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarju
they swept the river to find his body preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo
to sweep the sea of enemy ships očistiti morje od sovražnih ladij
she swept from her room odšumela je (z dolgo obleko) iz sobe
the wind sweeps over the plain veter brije čez planjavo

swim¹ [swim] samostalnik
plavanje
figurativno rahlo drsenje; rib polno mesto, globina v reki; (redko) plavalni mehur
figurativno tok dogodkov, tekoči posli, posel
figurativno vrtogavica, omotica

the cross-channel swim plavanje čez Rokavski preliv
to be in (out of) the swim pogovorno (ne) poznati tekoče posle ali razmere, (ne) biti na tekočem
to be in the swim with spoznati se v
to go for a swim iti na plavanje (kopanje)
to have (to take) a swim kópati se, plavati

swim^*2 [swim]

1. neprehodni glagol
plavati, priplavati, plavati na vodi, pluti; (prah ipd.) plavati, viseti v zraku
figurativno kópati se
figurativno čutiti vrtoglavico, biti vrtoglav, vrteti se (komu); plavati (in v)
biti preplavljen, kópati se (in v)

2. prehodni glagol
preplavati, plavati (neko razdaljo); prisiliti, nagnati (koga), da plava; plavati na tekomovanju, prepeljati s plavanjem (across čez)

to swim s.o. tekmovati s kom v plavanju (100 yards 100 jardov)
to swim against the stream plavati proti toku (tudi figurativno)
to swim to the bottom potoniti, potopiti se
to swim beyond one's depth predaleč (ven) plavati
to swim the horse across the river s konjem preplavati reko
to swim the lake preplavati jezero
to swim a mile plavati eno miljo
to swim like a fish (a stone) plavati kot riba (kamen)
to swim like a tailor's goose figurativno plavati kot kamen, potopiti se
to swim a race udeležiti se plavalnih tekem
to swim on one's side (on one's back) bočno (hrbtno) plavati
to swim with the tide (the stream) plavati s tokom; (tudi figurativno), figurativno pridružiti se večini
to swim the river, the Channel preplavati reko, Rokavski preliv
the cellar was swimming in wine klet je plavala v vinu, je bila preplavljena z vinom
cork swims in water plutovina plava v vodi
oil swims on water olje plava na vodi
the meat swims in gravy meso plava v (mesnem) soku
her eyes were swimming with tears oči so se ji topile v solzah
my head swims vrti se mi v glavi, imam vrtoglavico
the room swam before my eyes zdelo se mi je, da se soba vrti okoli mene
she swam up to him figurativno zdrsnila je k njemu, kot da bi plavala

šest [é] (šêstih, šêstim, šest) sechs (dni, ljudi, tednov, mesecev sechs Tage, Menschen, Wochen, Monate)
v šestih dneh/mesecih in sechs Tagen/Monaten
šest in pol sechseinhalb
bilo nas je šest wir waren sechse/zu sechst
čez šest dni heute in sechs Tagen, heute über sechs Tage
po šest je sechs, ljudi: zu sechst
na/vsakih šest let/mesecev/tednov/dni sechsjährlich/sechsmonatlich/sechswöchentlich/sechstäglich
v šestih knjigah in sechs Bänden
ura: ob šestih um sechs, um sechs Uhr
vlak ob šestih der Sechsuhrzug
s šestimi strunami glasba sechssaitig