Franja

Zadetki iskanja

  • pȍvrāt m
    1. vrnitev
    2. ponovitev dejanja: zločinac u -u
    3. da bi mi na -e če bi se lahko vrnilo tisto, kar je nekoč bilo
    4. recidiva, ponovitev, povrnitev bolezni
    5. bot. navadni vratič
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • pozvoníti (-im) perf. suonare, tirare il campanello, squillare:
    dvakrat pozvoniti suonare due volte
    če boste kaj želeli, pozvonite suoni, se ha bisogno di qcs.
    pozvonil je telefon ha suonato il telefono
  • prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)

    1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.

    2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.

    3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.

    4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.

    5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1).
  • prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

    1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

    2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

    3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).
  • praeter (prae; prim. in-ter: in, sub-ter: sub)

    I. adv. v krajevnem pomenu

    1. mimo, kot predpona v sestavljenih glag. praeter-ago, praeter-eo, praeter-fero, praeter-fluo idr.

    2. metaf. (v stavku) razen, izvzemši, z izjemo = praeterquam (gl. praeterquam); sklon je odvisen od predhodnega ali sledečega glag.: Ci. ep., Col., Plin., Suet., ceterae multitudini diem statuit … praeter condemnatis S., omnium civitatum exsules praeter caedis damnati restituebantur Iust.; poseb. za nikalnico (= nisi): Gell., Suet. idr., ne quis praeter armatus violaretur L., nil praeter … canna fuit O. nič kot … ; v zvezi z drugimi partikulami: praeter si Varr. razen če, praeterque Plin. in tega, praeter quam, gl. praeterquam.

    3. v komparativnem pomenu = več, bolj (s quam): virgo, quae praeter sapiet quam placet parentibus Pl., quod mihi videre facere praeter quam res te cohortatur tua Ter.

    4. (star. in vulg.) praeter prōpter (praeterpropter) = „dalje ali bliž(j)e“ = več ali manj, bolj ali manj, približno: Enn. ap. Gell., Ca. ap. Gell., Varr. ap. Gell.

    II. praep. z acc.

    1. mimo, ob: Pl., H., T., Plin., Lucr. idr., copias suas praeter castra Caesaris transduxit C., praeter oculos omnia ferebant Ci., Ligures … in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim transmisit L., vela dabant praeter utrumque latus O.

    2. metaf.
    a) nad, čez, proti: Ter. idr., praeter modum Ci., haud sum annos natus praeter quinquaginta et quattuor Pl., praeter consuetudinem Ci., Cu., N. ali praeter solitum H. čez navado, več (bolj) kot običajno, nenavadno, praeter naturam Ci. drugače kot zahteva narava, proti naravi, nenaravno, praeter spem Ci., L. ali praeter opinionem N., C., Ci. ali praeter exspectationem Ci. zunaj (izven) pričakovanja, proti pričakovanju, praeter aequum Kom., praeter iustum Lucr.
    b) (o preseganju) pred, nad, bolj (več) kot: Pl., Ter. idr., praeter ceteros iustus appellatus N., quae me igitur praeter ceteros impulit? Ci., Argonautas praeter omnes mirata est ducem H.
    c) (pri izključevanju) razen, izven, zunaj, izvzemši, z izjemo; za nikalnico kot, kakor: Iust., Corn. idr., omnes praeter Hortensium Ci., obstrictis aliis praeter Iapyga H., praeter haec Ter., Cu., Cels. mimo tega, vrh(u) tega, poleg tega, ut neque vestitūs praeter pelles habent quidquam C., nihil praeter id, quod honestum sit Ci., nihil praeter astra videt et undas H., nihil praeter plorare H.; pogosto je treba acc. dostaviti v mislih: nulla civitas v mislih Plataeensinum (sc. civitatem) V., nullas litteras accepi praeter (sc. eas) quae mihi redditae sunt Ci., praeter (sc. id) quod C. razen (poleg) (tega), da …
    d) (pri dodajanju) poleg, razen: Col., Mel. idr., ut praeter se deos ad colloquium adducerent C., num quid aliud ferret praeter arcam? Ci., Romanos praeter insitam industriam animis fortuna quoque cunctari prohibebat L.
  • prae-veniō -īre -vēnī -ventum (prae in venīre)

    1. prej ali pred kom priti (prihajati), prestreči (prestrezati, prestregati) koga, prehite(va)ti koga: hostis breviore viā praeventurus erat L., (sc. oritur) candida Lucifero praeveniente dies O.; pri tožbi: Icti.; z acc.: hostem L.; pesn. (v tmezi): praeque diem veniens age V.; metaf.: praevenire famam, desiderium plebis L., balneo frigus Cels., morte praeventus Iust., Plin. iun. ki (ker) ga je prehitela smrt, (sc. tempus illud) non praeventum morte fuisse dolet O., nisi praeveniretur Agrippina T. če ne prehitijo (= če ne posežejo vmes, ne preprečijo) z Agripino (= z umorom Agripine), ut praeveniretur, ab iisdem interfectus est Eutr., dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S. ovreti, preprečiti, onemogočiti; tako tudi: nisi aliqui casus aut occupatio eius consilium praevenisset (po novejših izdajah peremisset) Ci.

    2. pren. preseči (presegati) koga, biti boljši (izvrstnejši) od koga: Nomentaneae (sc. vites) vini nobilitate subsequuntur Aminneas, fecunditate vero etiam praeveniunt Col.
  • práskati to scratch

    práskati se to scratch oneself
    práskati se po glavi (za ušesi) to scratch one's head (one's ears)
    ne praskaj se, če te ne srbi! figurativno shut your mouth and you'll catch no flies!
  • prav1

    1. (pravilno) sklepati, izgovoriti, položen: richtig

    2. (ne narobe) razumeti, slišati: recht

    3.
    imeti prav recht haben, im Recht sein
    kot se potem izkaže: recht behalten
    ne imeti prav nicht recht haben, im Unrecht sein
    ali imam prav, če domnevam, da …? gehe ich recht in der Annahme, [daß] dass …?
    dati prav komu: (jemandem) recht geben
    ne dati prav komu: (jemandem) nicht recht geben
    delati prav recht tun
    prav imeti/storiti, (če) recht daran tun

    4.
    je/ni prav komu: (je/ni sprejemljivo) (jemandem) ist es (nicht) recht
    tako je prav! das geht in Ordnung
    meni je (tako) prav mir paßt es
    vse, kar je prav! alles, was recht ist!
    vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber

    5.
    biti prav obleka, obutev: passen, die richtige Größe haben
    (ustrezati) passen (to mi ni prav das paßt mir nicht), (mit (etwas)) einverstanden sein
    priti prav gut sein (za für), zustatten kommen (za für), von Vorteil sein
  • práv just, right; (zelo) very

    práv zdaj just now
    práv rad with (great) pleasure, very (ali most) willingly, gladly
    práv! all right!, okay! (krajšava: O.K., OK)
    takó je práv that's right, all right
    práv dobro quite well
    práv takó! just so!, quite!, quite so!
    práv nič nothing at all
    práv škoda je, da... it is a great pity that...
    práv nobenega denarja nimam I have no money whatever
    nimamo práv nobenih izkušenj we have no experience whatsoever
    ta klobuk mi je práv this hat suits (ali fits) me well
    moja ura gre práv my watch goes well (ali keeps good time)
    moja ura ne gre práv my watch is going wrong
    ravno práv prihajaš you come just in time
    práv blizu stanujemo we live quite close by
    ne razumeš me práv you do not rightly understand me, you mistake my meaning
    ne vem práv, kaj naj naredim I hardly know (ali I am at a loss) what to do
    to mi je ravno práv it is just what I want
    če vam je to práv if it is convenient for you, pogovorno if it's all right by you
    če ti je práv ali ne whether you like it or not
    práv ti je; práv se ti je zgodilo (se ti godi) it serves you right; you got what you deserved
    práv mu je! serves him right!
    imeti práv to be right
    imaš práv you are right
    práv napraviti, delati to do right, to do what is right
    komu práv napraviti to suit, to please someone
    vsem ne moreš práv narediti you can't please everybody
    to ni práv od tebe you are wrong there
    meni je práv I don't mind (ali object), that's all right with me, I agree
    vam je práv, če pridete jutri? does it suit you to come to-morrow?
    to mi je práv (mi ustreza) that suits me fine
    práv priti (koristiti) to come in handy
    vse práv pride every little helps
    to utegne práv priti it may come in useful
    práv tako bi lahko rekli, da... we might just as well say that...
    ta vrvica utegne pozneje práv priti this string may come in handy later on
    priti ravno práv (kot nalašč) to be most welcome
    práv takó likewise
    práv nocoj (še nocoj) this very night
    práv na začetku at the very beginning
  • práv correctamente; bien; como es debido

    imeti prav tener razón
    dati komu prav dar la razón a alg
    dali so mu prav le han dado la razón, le han hecho justicia
    prav ti je te está bien empleado; te lo has querido; lo tienes bien merecido
    on ima popolnoma prav tiene muchísima razón
    meni je prav me parece bien
    če Vam je (se zdi) prav si le parece bien a usted; si usted no tiene inconveniente
    njemu je vse prav (je z vsem zadovoljen) él se conforma con todo
    meni je vse prav estoy conforme con todo; por mí no hay inconveniente
    tako je prav! ¡eso está bien!, ¡muy bien!, ¡bien hecho!, ¡así me gusta!
    že prav! ¡ya está bien!
    če prav pomislim si lo pienso bien; considerándolo bien
    sem prav slíšal? ¿he oído bien?
    prav rad con mucho gusto, fam de mil amores
    nikoli mu nič prav ne naredim no consigo hacer nada a su gusto
    prav zato! ¡precisamente por eso!, ¡razón de más para ello!
    ravno prav prihajate llega usted muy oportunamente
    to mi pride ravno prav me viene muy a propósito, me conviene
    odsotni nimajo nikoli prav quien no parece, perece
  • pràv bien, à propos, très

    prav! bon!
    prav ali ne prav à tort ou à raison
    prav dati komu donner raison à quelqu'un
    prav dobro très bien
    prav gotovo bien sûr, sans contredit
    prav mu je il l'a bien mérité, cela devait lui arriver, c'est bien fait pour lui, familiarno il ne l'a pas volé
    prav nič pas du tout, pas le moins du monde
    prav nocoj ce soir même
    prav praviš tu dis vrai
    prav rad avec plaisir
    prav tako de même, idem
    prav tako kot aussi bien que
    bo že prav tako ce doit être cela, familiarno il y a du vrai là-dedans
    pravzaprav à vrai dire, à proprement parler
    prav zato précisément pour cela
    prav zdaj juste maintenant
    imeti prav avoir raison, être dans le vrai, être dans son droit
    ne imeti prav avoir tort
    prihajati ravno prav arriver fort à propos, venir (ali tomber) à point
    zdeti se prav juger bon
    če prav pomislim en le considérant bien
    če sem prav slišal si j'ai bien entendu
    kot je prav comme de raison
    ta obleka mu je prav ce costume lui va bien
    to bi mi bilo prav cela ferait mon affaire
    to mi je prav cela me convient
    to pride ravno prav ça tombe à propos (ali à pic, à point)
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • precediti glagol
    1. (o tekočini) ▸ átszűr
    precediti čaj ▸ teát átszűr
    precediti tekočino ▸ folyadékot átszűr
    precediti juho ▸ levest átszűr
    precediti skozi cedilo ▸ szűrőn átszűr
    precediti skozi gazo ▸ gézen átszűr
    precediti v posodo ▸ edénybe átszűr
    precediti v vrč ▸ korsóba átszűr
    precediti skozi sito ▸ szitán átszűr
    precediti skozi krpo ▸ ruhán átszűr
    precediti skozi filter ▸ szűrőn átszűr
    precediti skozi gosto cedilo ▸ sűrű szűrőn átszűr
    precediti skozi fino cedilo ▸ finom szűrőn átszűr
    Čaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
    Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.

    2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
    Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
    Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.
  • preciso določen, natančen, točen; jasen, izrecen; točno isti; potreben; jedrnat (slog)

    lo preciso kolikor je potrebno; preživnina, izhajanje, prebijanje
    preciso es confesarlo treba je to priznati
    me es preciso hacerlo moram to storiti
    es preciso nujno je potrebno
    si es preciso eventualno, za primer da
    en el caso preciso v sili, če bo (bi bilo) treba; v istem primeru
    en el preciso momento (ali momento preciso) prav v tem trenutku
  • predložen [ê] (-a, -o) vorgelegt
    biti predložen vorliegen
    če je/bo predložen bei Vorlage …
    če ni/ne bo predložen bei Nichtvorlage …
  • prehladíti (-ím) | prehlájati (-am)

    A) perf., imperf. tr. far prendere un raffreddore:
    otroka hitro prehladimo, če ga kopamo v mrzlem prostoru il bambino può facilmente prendere un raffredore se gli facciamo il bagno in un locale freddo

    B) prehladíti se, si (-ím se, si) | prehlájati se, si (-am se, si) perf., imperf., refl. med. infreddarsi, prendere un raffredore; pog. costiparsi; šalj. incimurrire:
    prehladiti si mehur infreddarsi la vescica
  • prekl|a [é] ženski spol (-e …) die Stange, die Bohnenstange; figurativno ona, on: die Bohnenstange, on: ein baumlanger Kerl
    figurativno pa če bi ošpičene prekle padale auf jeden Fall, ganz egal, was passiert
  • prékla (-e) f

    1. pertica, palo; bacchio:
    potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
    fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
    s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
    biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
    držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie

    2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone

    3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
    prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
    žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo