-
bakren pridevnik1. (izdelan iz bakra) ▸
réz, vörösrézbakren kotliček ▸ rézüst
bakren kabel ▸ rézvezeték
bakren novčič ▸ rézérme
bakrena žica ▸ rézhuzal
bakrena žička ▸ rézdrót
bakrena cev ▸ réztömlő, rézcső
bakrena ploščica ▸ rézlemez
Povezane iztočnice: bakreni fungicid2. (o barvi) ▸
réz, rézvörösbakren odtenek ▸ rézárnyalat
bakrena barva ▸ rézszín
zlato bakren ▸ rézsárga
oranžno bakren ▸ rézvörös
Na mizi sta keramični vazi v zlato bakreni barvi. ▸ Az asztalon két rézsárga váza áll.
-
bas kitara stalna zveza
(brenkalo) ▸ basszusgitár
Pri omenjenem posnetku sta sodelovala Buddy Miles na tolkalih in Stephen Stills na bas kitari. ▸ Az említett felvételen együtt játszott Buddy Miles ütőhangszeren és Stephen Stills basszusgitáron.
Sopomenke: basovska kitara
-
basterna -ae, f (izpos. iz βαστάζω ali sor. z bastum) krog in krog pokrita nosilnica za gospe, ki sta jo na prečnih drogovih nosili muli: Lamp., Pall., Amm., Hier.
-
bazičen pridevnik1. kemija (o kemijski sestavi) ▸
lúgos, bázikusbazična raztopina ▸ lúgos oldat
bazična snov ▸ lúgos anyag
bazična tla ▸ lúgos talaj
bazična kamnina ▸ lúgos kőzet
bazično okolje ▸ lúgos környezet
kislo - bazično ravnovesje ▸ kontrastivno zanimivo sav-bázis egyensúly
Območje pH za bazične raztopine je od 7 do 14. ▸ A lúgos oldatok pH-tartománya 7 és 14 között van.
Preveč kisla ali preveč bazična tla rastlinam otežujejo ali preprečujejo sprejemanje hranil. ▸
kontrastivno zanimivo A túl savas vagy túl lúgos talaj nehezíti vagy gátolja a növények tápanyagfelvételét.
Čeprav vino vsebuje le neznatne količine natrija, ta uravnava osmotski pritisk, skrbi za gospodarjenje z vodo v organizmu in vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja. ▸
kontrastivno zanimivo Bár a bor csak elhanyagolható mennyiségű nátriumot tartalmaz, az szabályozza az ozmotikus nyomást, gondoskodik a test megfelelő vízgazdálkodásáról és a sav-bázis egyensúly fenntartásáról.
Povezane iztočnice: bazična hidroliza2. (o učinku živil na telo) ▸
lúgosító, lúgosbazično živilo ▸ lúgosító élelmiszer
bazična hrana ▸ lúgosító étel
bazičen učinek ▸ lúgos hatás
3. (osnoven; temeljni) ▸
alapvetőbazično znanje ▸ alapvető tudás
bazična panoga ▸ alapvető ágazat
Bazično znanje, ki bo po internetu dostopno vsakomur, lahko revolucionira medicino. ▸ Az interneten mindenki számára elérhető, alapvető tudás forradalmasíthatja az orvostudományt.
Želel sem ohraniti pristen bazični zvok simfoničnega orkestra. ▸ Szerettem volna megőrizni a szimfonikus zenekari alaphangzást.
Povezane iztočnice: bazična industrija, bazična raziskava, bazična znanost, bazični šport4. (o športni pripravljenosti) ▸
alapozó, alapvetőbazične priprave ▸ alapozó felkészülés
bazični trening ▸ alapozó tréning
bazična pripravljenost ▸ alapvető felkészültség
Vsi igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, zato jim naporne bazične priprave ne bodo povzročale težav. ▸ Az összes játékosnak jó az erőnléte, ezért a kemény alapozó felkészülés nem okoz gondot számukra .
Tehnika in bazična pripravljenost sta glavna cilja vadbe. ▸ A technika finomítása és az alapvető felkészültség a gyakorlatok fő célja.
-
bēne
A) avv.
1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal
2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti
B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba
C) inter.
1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!
2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati
Č) m relig.
1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu
2.
il sommo Bene relig. Bog
3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom
4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba
5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru
6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve
7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
-
berilijev pridevnik (o snovi) ▸
berilliumberilijevi žarki ▸ berillium sugarak
berilijevo jedro ▸ berilliummag
Trenutno se večina berilija pridobi z redukcijo berilijevega fluorida s prečiščenim magnezijem. ▸ Jelenleg a legtöbb berilliumot úgy nyerik, hogy a berillium-fluoridot tisztított magnéziummal redukálják.
Friedrich Wöhler in A. A. Bussy sta leta 1828 neodvisno drug od drugega izolirala kovino z reakcijo kalija in berilijevega klorida. ▸ Friedrich Wöhler és A. A. Bussy 1828-ban egymástól függetlenül izolálta a fémet kálium és berillium-klorid reakciójával.
-
bestia f
1. žival; zver:
bestie feroci krvoločne živali, zveri
bestie da soma tovorne živali
bestie da tiro vprežne živali
lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
vivere come le bestie živeti kot pes
bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
brutta bestia pren. huda stvar:
la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar
2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
andare in bestia pobesneti
diventare una bestia podivjati od jeze
sta' zitto, bestia! molči, govedo!
-
bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon) ○
1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole
2. (za izražanje želje, trditve)
želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!
3. (za izražanje domnneve)
po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata
4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.
-
biciklistka samostalnik
(kolesarka) ▸ biciklis, bringás
Na vzponu proti Domu planincev sem prehitel biciklistki in ju kanil pofotkati, a še preden sem se skobacal iz avta, sta bili že zraven. ▸ A Menedékház felé vezető emelkedőn kikerültem két biciklis lányt, és le szerettem volna fényképezni őket, de mire kikászálódtam az autóból, már ott voltak mellettem.
Sopomenke: kolesarka
-
birma samostalnik religija (zakrament) ▸
bérmálásiti k birmi ▸ kontrastivno zanimivo bérmálkozik
pripraviti se na birmo ▸ felkészül a bérmálásra
podeliti birmo ▸ bérmál
zakrament birme ▸ bérmálás szentsége
sveta birma ▸ szent bérmálás
krst in birma ▸ keresztelés és bérmálás
Oba sta bila krščena in oba sta šla k birmi. ▸ Mindketten meg vannak keresztelve, és bérmálkoztak.
-
bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
-
biti v istem čolnu frazem
(soočati se z istimi težavami) ▸ egy csónakban eveznek
Podnebne spremembe in onesnaženje nas silijo k razmišljanju, da smo vsi v istem čolnu. ▸ Az éghajlatváltozás és a környezetszennyezés azt a gondolatot erősíti bennünk, hogy mindannyian egy csónakban evezünk.
Evropa in Amerika nista več v istem čolnu, kakor sta bili pred Bushevim predsedovanjem. ▸ Európa és Amerika már nem evez ugyanabban a csónakban, mint Bush elnöksége előtt.
Vsi smo namreč po njegovem mnenju v istem čolnu in če gre dobro podjetju, gre dobro tudi zaposlenim. ▸ Szerinte mindannyian egy csónakban evezünk, és ha a vállalatnak jól megy, akkor a munkavállalóknak is.
-
bliskovita vojna stalna zveza
1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o taktiki bojevanja) ▸ villámháború
Nemške bliskovite vojne je bilo tako decembra 1941 pred Moskvo konec. ▸ A német villámháború így 1941 decemberében Moszkva alatt véget ért.
2. (o nenadnem napadu) ▸ villámháború, približek prevedka ▸ hirtelen támadás
Gostitelji so uprizorili bliskovito vojno in v 57. minuti izenačili na 31 : 31, v končnici tekme pa povsem dotolkli celjske rokometaše. ▸ A házigazdák egy hirtelen támadással az 57. percben 31: 31-nél egyenlítettek, a mérkőzés finálájában pedig teljesen elporolták a Celje kézilabdázóit.
Predsednika strank sta že zbrala dovolj podpisov poslanskih kolegov, da lahko zahtevata sklic izredne seje, na kateri bi z bliskovito vojno odpravili ostanke komunizma. ▸ A két pártelnök már elegendő aláírást gyűjtött parlamenti kollégáiktól, hogy rendkívüli ülésszak összehívását kérjék, amelyen villámháborúban felszámolnák a kommunizmus maradványait.
-
blìzanačkī -ā -ō kot dvojčki: ovi blizanački vitezovi življahu među sobom vrlo lijepo ta dva viteza sta kot dvojčka zelo lepo živela med seboj
-
blízu
A) adv.
1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
pogledati od blizu guardare da vicino
priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
ne dati komur blizu essere inavvicinabile
pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
priti od blizu in od daleč venire da ogni dove
2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina
3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo
4. (skoraj) quasi; circa:
tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi
B) prep.
1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj
2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
blizu jutra verso il mattino
blizu osmih verso le otto
mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato
3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
tehta blizu centa pesa sul quintale
-
blížati se (-am se)
A) imperf.
1. (prihajati bliže v prostoru, časovno) avvicinarsi, farsi vicino; essere vicino, prossimo:
boječe se bližati avvicinarsi timidamente
bliža se božič Natale è vicino
bliža se tridesetim è prossimo alla trentina
2. bližati se koncu, kraju (se) stare per:
dan se bliža koncu la giornata sta per finire
bliža se mu konec sta per morire
sezona se bliža vrhuncu la stagione turistica è al culmine
3. knjiž (postajati podoben, soroden) essere vicino, avvicinarsi:
bližati se idealu avvicinarsi all'ideale
B) bližati imperf. tr. šport. (pri balinanju) accostare
-
bluffare v. intr. (pres. bluffo) blefirati (tudi pren.):
non credergli, sta bluffando ne verjemi mu, blefira
-
bojevati glagol1. (o vojaškem spopadu) ▸
harcol, csatázik, csatározik, háborúzikbojevati vojno ▸ kontrastivno zanimivo háborúban harcol
Bush in Blair pravita, da bojujeta vojno proti terorizmu, da bi bil svet bolj varen. ▸ Bush és Blair azt állítják, hogy azért harcolnak a terrorizmus ellen, hogy a világ biztonságosabb legyen.
Devet let sta sprti strani bojevali vojno. ▸ A hadban álló felek kilenc évig háborúztak.
Danes velja, da bodo brezpilotna letala v prihodnosti bojevala vojne, ne da bi bilo komu treba tvegati glavo. ▸ Mai nézetek szerint a jövőben drónok fognak majd háborúzni, így senkinek nem kell vásárra vinnie a bőrét.
Vojno se je bojevalo tudi na morju. ▸ A háború a tengeren is zajlott.
2. (o prizadevanju) ▸
küzd, harcot vívbojevati boj ▸ harcol
Slovenija je dejansko v tem času bojevala boj na dveh frontah: mednarodni in notranjepolitični. ▸ Szlovénia ebben az időben ténylegesen két hadszíntéren küzdött, a nemzetközin és a belpolitikain.
Zanimalo nas bo, kako bojujejo boj s hrupom strokovnjaki, ki v naše avtomobile vgrajujejo akustične sisteme, ki obljubljajo užitke koncertnih dvoran. ▸ Arra leszünk kíváncsiak, hogyan küzdenek a zaj ellen azok a szakemberek, akik koncertcsarnokok élményét ígérő akusztikai rendszereket építenek be autóinkba.
Preden mu je uspelo s svojimi dietetičnimi krožniki, je bojeval boje z zdravniki, ki so bili nezaupljivi ob njegovih vabljivih jedeh. ▸ Mielőtt sikerrel járt volna diétás fogásaival, sokat küzdött az orvosokkal, akik bizalmatlanok voltak a csábító étkeivel szemben.
bojevati bitko ▸ csatázik
Vsak dan se moraš za nekaj boriti, vsak dan moraš bojevati bitke. ▸ Minden nap küzdeni kell valamiért, minden nap csatákat kell vívni.
Tokrat bojuje bitko z omejitvami lastnega ostarelega telesa. ▸ Ezúttal saját megöregedett teste korlátaival kell megküzdenie.
Štiriintridesetletni igralec je v preteklih letih že kar nekajkrat bojeval bitke z alkoholom, mamili in odvečnimi kilogrami. ▸ A harmincnégy éves színész az utóbbi években többször küzdött az alkohollal, drogokkal és a súlyfelesleggel.
Pogosto sem na zunaj delovala čisto običajno, ljudje niso prepoznali, da sem v sebi bojevala bitke s črnimi mislimi. ▸ Kifelé gyakran teljesen normálisnak tűntem, az emberek nem vették észre, hogy belül sötét gondolatok ellen küzdöttem.
Z neredom bojuje bitko, v kateri nikoli ne zmaga. ▸ Harcot vív a rendetlenséggel, amelyben soha nem győz.
-
boksarski pridevnik1. (o športu) ▸
boksz, ökölvívóboksarski spektakel ▸ kontrastivno zanimivo látványos bokszmeccs
boksarski obračun ▸ bokszmeccs
boksarski menedžer ▸ ökölvívó-menedzser
boksarska licenca ▸ ökölvívólicenc
boksarski šampion ▸ ökölvívóbajnok
boksarski prvak ▸ bokszbajnok
boksarski težkokategorniki ▸ kontrastivno zanimivo nehézsúlyú bokszolók
boksarski dvoboj ▸ bokszmeccs, bokszmérkőzés
Povezane iztočnice: boksarska rokavica, boksarske hlačke, boksarski ring, boksarska vreča2. pogosto v športnem kontekstu (pretirano grob ali agresiven) ▸
boksz, bokszosboksarski vložek ▸ bokszos közjáték
boksarski udarec ▸ bokszütés
Gledalci v Severni Ameriki bodo spet lahko gledali vrhunski hokej in sem ter tja tudi kakšen boksarski vložek. ▸ Az észak-amerikai nézők ismét látványos jégkorongmérkőzés tanúi lehetnek néhány bokszos közjátékkal.
Po več težkih boksarskih udarcih sta bila oba izključena do konca tekme. ▸ Több súlyos bokszütést követően mindkettőjüket végleg kizárták a versenyből.
-
bóljšati se (-am se) imperf. ➞ poboljšati migliorare:
bolezen se boljša la salute sta migliorando