Franja

Addua -ae, m in f Adua (zdaj Adda), reka v Cisalpinski Galiji, ki se nad Cremono izliva v Pad: Plin., T., Cl.

Adrana -ae, m Adrana, reka (Eder) v današnji nemški deželi Hessen: T.

Aeās -antis, m (Αἴας)

1. Ajant, reka, ki izvira na Pindu in se pri Apoloniji izliva v morje: O., Lucan., Mel., Plin.

2. = Aiax: Salaminius Aeas Aus.

Aenus (Aenos) -ī

1. fem. = (Αἶνος) En, mesto v Trakiji ob izlivu reke Hebra (današnje Marice): Ci. idr. Od tod preb. Aeniī -ōrum, m (Αἴνιοι) Enci: L.

2. masc. = reka En (zdaj Inn): ad occupandam ripam Aeni fluminis T.

Aesēpus -ī, m (Αἴσηπος) Ajzep, mizijska reka, ki se izliva v Propontido: Plin., Fl. — Od tod adj. Aesēpius 3 ajzepski, Ajzepov: flumina Val. Fl.

Aesis -is, acc. -im, abl. -ī, m Ezis, umbrijska reka na picenski meji z istoimenskim mestom, ki je slovelo po siru: L., Plin., Sil. — Od tod adj. Aesīnās -ātis ezijski: caseus Plin.; subst. Aesīnātēs -ium, m Ezijci, preb. omenjenega mesta: Plin.

affleurer [aflœre] verbe intransitif pojaviti se na površju zemlje (tal, vode); izstopati; doseči (rob, breg); izravnati

roc masculin qui affleure skala, ki se pokaže na površini
la rivière affleure ses bords reka sega do višine bregov
faire affleurer l'eau à la bouche (figuré) sline, skomine komu delati

affluire v. intr. (pres. affluisco)

1. pritekati, dotekati:
il fiume affluisce al mare reka priteka v morje
i prodotti agricoli affluiscono dalle campagne alle città kmetijski pridelki dotekajo s podeželja v mesto

2. pren. zbrati se, stekati se:
il pubblico affluì numeroso allo spettacolo občinstvo se je v velikem številu zbralo na predstavi

agōgae -ārum, f (gr. ἀγωγαί, sc. ὕδατος, vodovodni jarki) zlatopralniško jarki, v katerih naj bi iz zlatega rudnika prihajajoča gorska reka (torrens) puščala svoje zlato: Plin.

Alāzōn -onis, acc. -ona, m (ἀλαζών bahav)

1. Bahač, Širokoustnež, Hlastač, naslov gr. komedije, ki jo je Plavt posnel v svoji komediji Miles gloriosus: Pl.

2. Alazon, reka v Albaniji: Plin., Val. Fl.

Alba -ae

I. masc. Alba, rim. nom. propr.:

1. kralj v Albi Longi: O.

2. zaupnik Gaja Vera (C. Verres): Ci.

— II. fem. (albus) Alba Alba, ime več italskih mest, poseb.

1. Alba Longa (pri Ci. enkrat Longa Alba) Alba Longa, Dolga Alba, najstarejše lat. mesto, po mitu ga je ustanovil Askanij na ozkem, dolgem (od tod Longa) slemenu hriba ob Albanskem jezeru, materinsko mesto Rima, razrušil ga je Tul Hostilij: Ci., L., V. idr. Od tod adj. Albānus 3 albanski, iz Albe: ager Ci., exercitus, pubes L., pax L. z Albanci, mons Albanus Varr., Ci., L., Plin. Albanska gora (zdaj Monte Cavo), zahodni, najvišji vrh Latinskega (zdaj Albanskega) gorovja, jugovzhodno od Rima s svetiščem Lacijskega Jupitra (Iuppiter Latiaris): tam so bili Albani tumuli atque luci Ci. in nemus Albanum L., tam je rodila trta izvrstno sladko vino, vinum Albanum H., Plin., tam se je lomil lapis Albanus Plin. albanskogorski groh (od tod columnae Albanae Ci. ap. Q., Suet., lapicidinae Albanae Vitr. albanskogorski kamnolomi), tam se je opravljala tudi comissatio Albana Mart. (gl. comissātiō); na njegovem zahodnem vznožju slikoviti, globoki ognjeniški lacus Albānus Ci., Val. Max. Albansko jezero (zdaj Lago di Albano), katerega vodo (aqua Albana Ci.) so Rimljani, ko so oblegali Veje, speljali po rovu, skopanem skozi lavnato obalo, ter tako znižali jezersko gladino: Ci., L. Subst. Albānī -ōrum, m Albanci, preb. Albe Longe: Varr., L., Plin. Albānum -ī, n (sc. praedium) Albansko (posestvo), sprva velike vile Gneja Pompeja in drugih bogatih Rimljanov, zlasti cesarjev Nerona in Domicijana ob Albanski gori proti Apijski cesti: Ci., Suet. (Domicijanov Albanum se je imenoval tudi Albana arx T., Iuv. in Albanus secessus Suet.), pozneje municipij (Municipium Albanum, zdaj mesto Albano).

2. Alba Alba, stoječa na visoki skali ob Fucinskem jezeru v Samniji, sprva marzovsko mesto, potem rim. naselbina, močna trdnjava in rim. državna ječa (še zdaj Alba): Ci., C., L., Vell., pri Plin. Albensium Alba, pri Char. Alba Fūcentis Fucinska Alba. — Od tod adj. Albēnsis -e albanski: ager L., rus, nuces Plin.; subst. Albēnsēs -ium, m Albanci, preb. samnijske Albe: Varr., Corn., Plin.

— III. masc.

1. Alba (mōns) (gorovje) Alba: Vop.

2. Alba Alba,
a) reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Ter): Plin.
b) = reka Laba (Albis): Vop.

Albis -is, acc. -im, abl. -ī, m reka Laba: Vell., Mel., Plin., T., Cl.

albulus 3 (demin. albus) belkast: Varr., columbus Cat.; o vodovju belkasto se peneč: freta Mart. Kot nom. propr. Albula -ae

1. fem., redkeje masc. (sc. aqua), staro ime reke Tibere: V., O., Plin., fluvius Albula, quem nunc Tiberim vocant L.

2. fem. (sc. aqua) in masc. (sc. rivus), potok med Rimom in Tibero, pritok Anijena, nastal je iz žveplenih zdravilnih studencev: O., Vitr., Sen. ph., canaque sulfureis Albula fumat aquis Mart., imenovan tudi Albulae aquae: Suet., iuxta Romam Albulae aquae volneribus medentur Plin. ali Albulae -ārum, f (sc. aquae): crudarum nebulae Albularum Mart.

3. fem., ime Nimfe tega potoka: Stat.

4. reka v ankonski pokrajini: Plin.

Alphēus in (pesn.) Alphēos (acc. -on) -ēī, m (Ἀλφειός) Alfej, peloponeška reka pri Pizi in Olimpiji v Elidi. Kot rečni bog ljubi in preganja Nimfo Aretuzo, ki se, bežeča pred njim, spremeni v studenec ter teče pod morjem do otoka Ortigije pred Sirakuzami (spomin na elidsko naselitev?): Ci. ep., V., O. idr., Alphei praemia Mart. = olimpijska. — Od tod adj. Alphēus 3 Alfejev, alfejski: Pisae V. (ker je to italsko mesto ustanovljeno iz Pize v Elidi, kjer teče Alfej), ripae Cl.; subst. Alphēïas -adis, f (*Ἀλφηϊάς) Alfejeva (ljubljenka), priimek Nimfe in studenca Aretuze: O.

Alsa -ae, f Alza, reka v deželi Venetov: Plin., Aur.

Amazonka samostalnik
1. (južnoameriška reka) ▸ Amazonas [dél-amerikai folyó]
2. ponavadi v množini, v mitologiji (bojevnica) ▸ amazonBojevita Amazonka je izhajala iz grške mitologije. ▸ A harcias amazon a görög mitológiából származott.
Boginja Hera se je bila preoblekla v eno izmed Amazonk, da bi lahko oprezala za Heraklejem. ▸ Héra istennő egy amazon ruháját öltötte magára, hogy leskelődhessen Héraklész után.

3. (o mentalni ali fizični lastnosti) ▸ amazon
Ženske so rade lepe, v nasprotnem primeru so Amazonke, možače, ki želijo biti podobne moškim. ▸ A nők szépek szeretnek lenni, ellenkező esetben amazonok, akik a férfiakra akarnak hasonlítani.
Danes označujemo za Amazonke ženske, ki so se enostransko poistovetile z arhetipom bojevnice. ▸ Ma azokat a nőket nevezzük amazonoknak, akik egyoldalúan azonosultak a harcos nők archetípusával.

amazónka amazone ženski spol

Amazonka (reka) Amazone moški spol

Amazzoni f pl. geogr.
Rio delle Amazzoni reka Amazonka

Amenānus -ī, m (Ἀμένανος) Amenan, presihajoča sicilska reka, ki teče skozi mesto Catanio: O.; tudi adj.: Amenana flumina O. amenanski valovi.

Amīsia -ae, m (ὁ Ἀμισίας) Amizija (zdaj Ems), reka v brukterski deželi: T. — Soobl. Amīs(s)is Amizij, Amisij: Mel., Plin.