warp2 [wɔ:p]
1. prehodni glagol
zviti, izkriviti (les itd.); namočiti z muljem, pognojiti (zemljo); spodrezati, pristriči nit, prejo (za tkanje), snovati, razporediti niti (preje) vzporedno; moralno pokvariti, popačiti, skaziti, imeti slab vpliv na, slabo delovati; odvrniti, zapeljati; sprevračati (dejstva), pačiti
navtika vleči z vrvmi ladjo vzdolž obale ali menjati sidrišče s pomočjo sidra
enthusiasm warped his judg(e)ment navdušenje je izkrivilo njegovo razsodnost
the heat has warped the cover of the book vročina je skrivila platnico knjige
his misfortunes warped his mind nesreča ga je naredila čudaškega
2. neprehodni glagol
zviti se, skriviti se; viti se; majati se, omahovati; vzeti napačno smer, skreniti
poetično oveneti; zgrbančiti se
the wood has warped in drying pri sušenju se je les zvil
разбираться, разобраться urejati se, urediti se; znajti se, razume(va)ti; razporejati se, razporediti se;
я плoхо разбираюсь в деле v tej zadevi se slabo spoznam
assētto m
1. ureditev, urejenost, red:
dare assetto razporediti
mettere in assetto urediti, spraviti v red
mettersi in assetto pripraviti se
2. oprava, oprema:
essere in assetto di guerra biti v bojni pripravljenosti
essere bene, male in assetto biti v dobrem, slabem stanju
essere in perfetto assetto biti odlično opremljen
cadrer [kadre] verbe intransitif ujemati se, skladati se, strinjati se (avec s)
faire cadrer uskladiti, v sklad spraviti, namestiti, razporediti, pripraviti, urediti; dobro projecirati (na ekran)
image féminin mal cadrée slabo projecirana slika
drugače
1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von
2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben
3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen
4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)
5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?
6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern
dvonožec samostalnik
1. (o živali) ▸ kétlábú
Vseeno je, če se odločimo za dlakastega štirinožca ali pernatega dvonožca: žival nam pomaga razporediti dan. ▸ Mindegy, hogy egy szőrös négylábú vagy egy tollas kétlábú mellett döntünk: segít beosztani a napunkat.
2. izraža negativen odnos (o človeku) ▸ kétlábú szerzet, približek prevedka ▸ két lábon járó teremtmény
Če vam je to premalo, se zapeljite na najbližjo cesto, kjer podivjanih dvonožcev v jeklenih štirikolesnikih nikoli ne zmanjka. ▸ Ha ez nem lenne elég önöknek, hajtsanak ki a legközelebbi útra, ahol sosincs hiány a négykerekű járgányokban száguldozó kétlábú szerzetekből.
échelon [ešlɔ̃] masculin lestveni klin; figuré stopnja; militaire razporeditev vojaških edinic druga za drugo; militaire četa, vod, oddelek na pohodu (v določeni medsebojni razdalji)
échelon d'attaque (militaire) napadalni val
échelon d'imposition davčna stopnja
échelon de traitement plačilna stopnja ali skupina
en premier échelon v sprednji črti
disposer par échelons razporediti v stopnje
monter (ali gravir), descendre un échelon stopiti za klin više, niže
la corruption règne à tous les échelons korupcija vlada na vseh ravneh
former [fɔrme] verbe transitif oblikovati, tvoriti, formirati; narediti, napraviti; vzgojiti, izobraziti; navaditi (à na); izmisliti, zasnovati, ustanoviti; predstavljati, biti
se former oblikovati se, nastati, razviti se; postati spretnejši
former un gouvernement sestaviti vlado
former un projet napraviti načrt
former un numéro (téléphonie, télégraphie, télévision) zavrteti (telefonsko) številko
former un tout tvoriti celoto
former bloc autour de quelqu'un zgrniti se okoli koga
se former en cortège razporediti se, formirati se v sprevod
laxō -āre -āvī -ātum (laxus)
I.
1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.
2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.
3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —
II.
1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.
2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.
3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.