Franja

entertain [entətéin] prehodni glagol
vzdrževati; zabavati; vabiti, gostiti; ukvarjati se, gojiti

to entertain o.s. zabavati se
to entertain an idea razmišljati, tuhtati
to entertain a hope upati
to entertain a great deal imeti velikokrat goste
to entertain angels unawares nevede izkazati uslugo pomembni osebi

kritična masa stalna zveza
1. fizika (o jedrski reakciji) ▸ kritikus tömeg

2. (o zadostni količini) ▸ kritikus tömeg
Stvari se bodo izboljšale, in sicer takrat, ko bo kritična masa ljudi začela razmišljati svobodneje. ▸ A dolgok jobbra fordulnak majd, mégpedig akkor, amikor az emberek kritikus tömege elkezd szabadabban gondolkodni.
Za komercialne kanale potrebuješ kritično maso gledalcev, da se program splača. ▸ A kereskedelmi csatornák esetében a nézők kritikus tömegére van szükség ahhoz, hogy megérje a program.

mente f

1. um, razum, pamet:
mente acuta prodoren um
aprire la mente a qcn. komu kaj razjasniti
a mente riposata umsko spočit
è una bella mente to je velik um
saltare in mente priti na pamet

2. misel, miselna pozornost:
rivolgere la mente a qcs. na kaj misliti
avere la mente in qcs. o čem vneto razmišljati

3. spomin:
sapere a mente znati na pamet
tenere a mente spomniti, spominjati se
uscire di mente pozabiti

4. namera, namen:
avere in mente (di) nameniti se
ficcarsi in mente di fare qcs. nameravati, v glavo si vtepsti kaj

na glas stalna zveza
(slišno; ne samo v glavi) ▸ fennhangon, hangosanKo je oslepel, je hotel, da mu Don Kihota beremo na glas. ▸ Amikor megvakult, azt akarta, hogy fennhangon olvassuk neki a Don Quijotét.Nismo še v položaju, da bi o tem sploh na glas razmišljali. ▸ Nem vagyunk olyan helyzetben, hogy erről egyáltalán hangosan gondolkodjunk.

nespámetno adv. insensatamente, irragionevolmente:
nespamento razmišljati sragionare

parlare

A) v. tr. (pres. parlo)

1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno

2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o

7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

1. govoriti (s kom)

2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

3. pog. ljubimkati

Č) m govor, govorjenje

pesimistično prislov
(negativno) ▸ pesszimistán, pesszimisztikusanNa življenje gleda pesimistično, jaz pa gledam optimistično. ▸ Ő pesszimistán tekint az életre, én pedig optimista módon.
Največkrat so pesimistično razpoloženi in razmišljajo negativno. ▸ A legtöbbször pesszimista beállítottságúak, és negatívan gondolkodnak.

razmišljeváti (-újem) imperf. glej razmisliti | razmišljati

re-ferō -ferre, retulī in rettulī (iz *retetulī), relātum

I. (s poudarjenim pomenom praep.)

1. nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj spraviti (spravljati), nazaj vrniti (vračati), nazaj (pri)peljati: H., T., Suet. idr., tegulas L., candelabrum Ci., arma Pl. (iz vojne), O. (iz srede sovražnikov), eum domum rettulerunt V., pecunias in templum referre C., naves referuntur Libycas ad oras O. ladje zanese nazaj, auster me Regium rettulit Ci., rursus enses vaginae referre Sil. zopet vtakniti v nožnice, suscipiunt famulae conlapsaque membra marmoreo referunt thalamo (dat.) stratisque reponunt V. v sobo, pedes me in Tusculanum referunt Ci. ep. noge me silijo nazaj v Tuskul, corpus … in monumentum (v grob, v rako) referre Petr., vina rursus referuntur O. se zopet odnese; toda: purpuream vomit ille animam et cum sanguine mixta vina refert moriens V. = „dati zopet od sebe“ = izbljuvati, izbruhati; occ.
a) s seboj (domov) nesti (nositi), prinesti (prinašati), odnesti (odnašati), sploh prinesti, dobiti, zadobi(va)ti, doseči (dosegati), pridobi(va)ti si: eius caput ad Pharnabazum (in castra C.) rettulerunt N., cornua in publicum referre C. javno pokazati, tabulae repertae atque ad Caesarem relatae sunt C., pro re certa falsam spem domum referre Ci., referre spolia V., O., signa militaria ex proelio Ci., ab hoste devicto mille talenta in publicum rettulit N. je oddal (izročil) državni blagajni, referre triumphum O., victoriam referre T., H., Front., Val. Max., lacte domum referent distenta capellae ubera V.
b) (o sporočilih, naznanilih) prinesti, (skrivaj) naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), ovaditi (ovajati): responsum Ci., C., mandata, numerum C., legationem Romam L., rumores Ci., sermonem ad Dionysium N.; z ACI: Suebos sese recepisse C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae diceret Ariovistus ad se referrent C.

2.
a) nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj pomakniti (pomikati), (nazaj) obrniti (obračati), nazaj da(ja)ti: aura refert talaria O. vleče pihaje nazaj; o telesnih delih: ad nomen caput ille refert O., oculos ad terram referre Ci., ora et oculos V., lumina revocata eodem O., Tellus rettulit os in se O. je sklonila obraz vase, digitis ad frontem saepe relatis O. ali manus ad capulum referre T., Petr. dati (položiti) na … ; poseb. pedem (gradum O., L., vestigia V.) referre umakniti (umikati) se, vulneribus confecti pedem referre coeperunt C.; tudi: nazaj stopiti (stopati): rettulit ille pedem O.; ali vrniti (vračati) se: nemus, unde pedem referens oblita est O., pedes dextros referre Petr. srečno se vrniti; tako tudi castra referre L. nazaj pomakniti (pomikati), nazaj preložiti (prelagati), nazaj premestiti (premeščati), fines benignitatis introrsus referre Sen. ph. zožiti, Seleucia … ab mari relata Plin. oddaljena, diem referre Ulp. (Dig.), Fest. nazaj preložiti (naspr. proferre).
b) refl. in med. umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se, nazaj iti (hoditi): huc se referebant C., N., se fertque refertque V. hiti (teka) sem in tja, te refer caeli meliores ad auras O., gurges, quo se referebat ab aestu O., se e pastu referre V. domov se vrniti (vračati), classis relata V. zopet pristalo (pristavši), equi penitus datis referuntur habenis V. hitijo nazaj; pren.: eo, unde egressa est, se referat oratio Ci.
c) (dolg) (po)vrniti, plačati (plačevati), poplačati (poplačevati), komu kaj dolžnega opraviti (opravljati), podariti (podarjati), darovati: argentum alicui referre Pl., pateram surreptam Ci., Idibus aera H. šolnino, terra centeno fructu refert Hier. rodi stoteren sad; od tod mnogovrstno pren.: Hier., ad equestram ordinem iudicia referre Ci., tumulo sollemnia ludis T. posvetiti.

3. occ.
a) vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), poplač(ev)ati, poravna(va)ti: alicui gratiam (gratias) Ci. hvalo da(ja)ti, zahvaliti se komu, dejansko se komu izkazati (izkazovati) hvaležnega, bonam, iustam, praeclaram, debitam, meritam gratiam referre Ci., parem gratiam referre Ci. ali par pari referre Ter. odmeriti, kakor se komu meri, vrniti enako z enakim, alicui plurimam salutem referre Ci. kar najsrčneje odzdraviti (odzdravljati) komu, pozdraviti (pozdravljati) koga, fertilitatis honorem referre O. zahvaliti se za rodovitnost, carmen carmini referre Aur. odgovoriti na pesem s pesmijo.
b) (glasove) odbi(ja)ti, v pass. odmevati, odjekovati, razlegati se: saxum resonando flebiles voces refert Acc. fr., domus vocem refert O., vocem multiplicato sono referre Cu. iz logov se razlega, odmeva, gemitum referre V., ex tortuosis locis soni referuntur Ci.
c) z obj. da(ja)ti odgovor, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti, reči, dejati: nec mutua nostris dicta refers O., verba refers V., talia voce refert, tandem pauca refert V.; brez obj. z neodvisnim govorom: ego tibi refero: … Ci., ille refert: „O … Phoebe pater“ O.
d) reči, govoriti, povedati: redeuntem Pan videt et talia verba refert O., liceat mihi vera referre O.

4.
a) (preteklo) da(ja)ti zopet (spet) nazaj, zopet (spet) nazaj prinesti (prinašati), vrniti (vračati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (spet) uvesti (uvajati): o mihi praeteritos referat si Iuppiter annos V., nec Coae tibi purpurae referunt tempora … H., marem S., V., consuetudinem antiquam Ci., Suet., fabulam iterum Ter., eas artes T., mysteria Ci., arma V. vojno, antiquas figuras O., sole dies referente siccos H.; o govoru: verba geminata referre O. govoriti (ponavljati) za kom, voces refert (sc. Fama) O. ponovi, ab interprete relato sermone Cu., versus referre V., rem iudicatam r. Ci. zopet pred sodišče spraviti, aliquid ad populum referre L. znova predlagati.
b) ponoviti kaj v spominu = v spomin si (pri)klicati, spomniti (spominjati) se, pomniti, pámetiti: nunc magna referte facta, patrum laudes V., Lycaoniae referens convivia mensae O. spominjajoč se, exempla Cu. ali versum referre N. navesti (navajati), foedusque refert et iura parentum O. spomni se, omeni.
c) occ. s podobnostjo koga ali kaj ponavljati = koga (kaj) na novo (po)kazati, upodobiti (upodabljati), posnemati, biti komu, čemu podoben, biti podoba (slika (in prilika)) koga (česa), biti izrezan kdo, kaj: mores, os vultumque patris Plin. iun., maiorum vultus vocesque Lucr., matrem reddit ac refert nobis Plin. iun., teneas parvolus, qui te (sc. patrem) ore referret V. ki naj bo tvoja živa slika, nomine avum referre V. = nomen avi referre imenovati se po pradedu, aliquem sermone voltusque referre T. tako govoriti in tak obraz imeti kakor … , cornua miram formam referentia O. čudovite oblike imajoč, čudovitih oblik.

5. metaf.
a) (duha, pozornost itd.) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na kaj, kam (nazaj): oculos animumque ad eum Ci., animum ad studia, veritatem Ci., se ad philosophiam Ci., quo referor totiens? Ci. česa se spominjam tolikrat; od tod tudi: animum ad firmitudinem referre T. znova okrepiti, aliquid in melius referre V. na bolje obrniti, izboljšati.
b) navračati, napeljevati kaj (na kaj), soditi, presojati, meriti po čem, pripisati (pripisovati): H., O., Plin. iun. idr., initia gentis ad Achillem r. Cu. začenjati rod z Ahilom, izhajati iz Ahilovega rodu, omnia ad suum arbitrium referre L. podvreči samovolji, ne alienos mores ad suos referant N., omnia ad voluptatem referre Ci. pri vsem se ozirati na … , omnia facta ad virtutem Ci. uravna(va)ti po zahtevah možatosti, prospera ad fortunam T. pripisovati, aliquid ad se ipsum Ci., Sen. ph. soditi (presojati) po sebi samem, (sc. omnia) in claritatem Herculis T. pripisovati svetovno slavnemu Herkulu; abs.: referens ad fructum Varr. ozirajoč se; pass. referri nanašati se na kaj: Ci. —

II. (z oslabljenim pomenom praep.)

1. prinesti (prinašati), da(ja)ti, odda(ja)ti, izročiti (izročati): omne frumentum ad se referri iubet C., rationes ad aerarium Ci., ad Caesarem publicas rationes C., ex fenore pecuniam populo Ci., consulatum ad patrem Ci.

2. occ.
a) ustno ali pis(me)no (s)poročiti (sporočati), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), reči, povedati, pripovedovati, praviti: consilia alicui Ter., de quo hoc plura referemus, quo obscuriora sunt eius gesta N., acta sociis V., Solis amores O., numerum referre C. šteti, Paulum Fabriciumque insigni Camena referre H. opevati, v pesmi slaviti, res horrenda relatu O., foedum relatu O.; subst. relāta -ōrum, n povest, pripoved, pripovedka: audierat relata O.; z ACI: Aeolon ille refert … regnare O., referunt Suebos omnes se recepisse C.; pesn. tudi: rettulit esse pronepos (= se esse pronepotem) O.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid referam, quotiens … reppulerint? O.; s predik. acc.: te parentem refert V. te imenuje, slavi, patriam Epirum V., se ex ea civitate oriundum Iust.; abs.: refero ad Scaptium Ci., ut M. Brutus refert Suet.; impers.: in quo saepe aliter est dictum, aliter ad nos relatum Ci.
b) (v presojo) predložiti, predlagati, spraviti pred koga, besedovati, poročati: ad consilium referre N. spraviti pred vojni svet, consultationem ad amicos Iust., ad populum Ci. ljudstvu predložiti, ad animum Ph. razmišljati; poseb. o poročilih v senatu: rettulit, quid de nexis fieri placeret L., de (sc. reliquis) rebus ad senatum refertur C., Ci., L.; abs.: de ea re postulant ut referatur S. da se poroča; pren.: omnia ad oracula referre N. predložiti (predlagati) preročiščem v razsodbo, nemo refert, quod Italia externae opis indiget T. nihče (v svojem predlogu) ne omeni resnice, da …
c) kot poslovni t.t. zapisati (zapisovati), opisati (opisovati), (za)beležiti, (za)računati, (v)knjižiti: illam pecuniam Flacco datam Ci. vknjižiti kot izplačanega, pecunias acceptas Auct. b. Alx., pecuniam operi publico Ci. zaračunati pod naslovom „javno poslopje“, vpisati na račun „javne gradbe“; pren.: omnia pericula ei accepta referebant Hirt. so pridali na njegov račun = so pripisovali njemu, salutem imperii uni omnes acceptam relaturos C. da mu bodo zapisali na svoj dolg; o vpisovanju v javne (državne) zapiske: referre iudicium in tabulas publicas Ci., nomen in tabulas, in codicem Ci., in censum L. vpisati v cenilni popis (o cenzorju ali njegovem pisarju), aliquem ex quaesturā in iudices L., aliquem in proscriptorum numerum N. = in proscriptos Ci. = inter proscriptos Suet., absentem in reos Ci.; pren. sprejeti, vključiti, dodati kaj kam: epistolas in volumina C., orationem in Origines Ci. = aliquid in commentarium Ci.; metaf. sprejeti, šteti med koga, imeti za kaj: terram et caelum in deos referre Ci., aliquem in oratorum numerum Ci., eodem Q. Caepionem Ci. umestiti (spraviti) v isto vrsto; toda in deorum referre Ci. imenovati, navesti (navajati) med bogovi.

Opomba: Pri pesnikih tudi: rellātum (da se podaljša prvi zlog): Lucr.

reflektieren Strahlen, Wellen: odbijati odbiti; reflektieren auf etwas reflektirati na, biti zainteresiran za; reflektieren über etwas tehtati kaj, razmišljati o

riflēttere

A) v. tr. (pres. riflētto)

1. fiz. odbijati, reflektirati

2. pren. odsevati

B) v. intr.
riflettere (su) premisliti, premišljevati; razmisliti, razmišljati (o):
agire senza riflettere delati lahkomiselno, nepremišljeno

C) ➞ riflēttersi v. rifl. (pres. mi riflētto)

1. odsevati, odbijati se

2. pren. zrcaliti se, reflektirati se

rokodelec samostalnik
1. (obrtnik) ▸ kézművesSopomenke: obrtnik

2. izraža negativen odnos (o naravi dela) ▸ két kezi munkás
Delovna tovariša pa si tudi ne moreva biti, ker je on "minister", jaz pa kvečjemu rokodelec. ▸ Munkatársak sem lehetünk, hiszen ő „miniszter” én pedig legfeljebb kétkezi munkás vagyok.
Kirurgi veljamo med zdravniki za rokodelce, češ, naučimo se operirati, splošno medicinsko pa naj ne bi znali razmišljati. ▸ Mi sebészek kétkezi munkásnak számítunk az orvosok között, mivel úgymond megtanulunk műteni, de nem tudunk általános orvosi módon gondolkodni.

samomor samostalnik
1. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkosságBilo mu je tako hudo, da je pogosto pomislil na samomor. ▸ Annyira nehéz volt neki, hogy gyakran gondolt az öngyilkosságra.
Policija domneva, da je storil samomor zaradi ljubezenskih težav. ▸ A rendőrség feltételezései szerint szerelmi problémák miatt követett el öngyilkosságot.

2. (o propadu; o uničenju) ▸ öngyilkosságVztrajanje pri taki politiki je politični samomor, volivci vendar nismo nevedni ali celo neumni. ▸ Kitartani e politika mellett politikai öngyilkosság, elvégre mi, választók nem vagyunk tudatlanok és buták.Evropa z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov dela gospodarski samomor. ▸ Európa az üvegházhatású gázok kibocsátásának a csökkentésével gazdasági öngyilkosságot követ el.
Prepričan je, da se podjetnik ne sme usmeriti v eno dejavnost, ker s tem stori podjetniški samomor. ▸ Meggyőződése, hogy a vállalkozónak nem szabad egy tevékenységre összpontosítania, mivel ez vállalkozói öngyilkosság.

sentiō -īre, sēnsī, sēnsum (prim. stvnem. sinnan (pač iz *sinþjan) = nem. sinnen premišljevati, razmišljati, stvnem. sin = nem. Sinn čut, zavest)

1. z zunanjimi čuti čutiti, občutiti, začutiti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: abs.: nusquam sentio PL., ita, ut ne vicini quidem sentiant CI., perpetuo quoniam sentimus LUCR., si quis corpus sentire refutat LUCR.; z obj. v acc.: ENN., PLIN. idr., vitia corporis CU., dolorem LUCR., sonitum PL. ali strepitum HIRT. (za)slišati, colorem album LUCR. videti, suavitatem cibi non sentiunt CI. ne čutijo na jeziku, sentire famem L., varios rerum odores LUCR., utrumque (sc. calorem et frigus) manu LUCR., ignes O.; v spolnosti (o ženski) sentire aliquem čutiti koga = spolno se združiti, občevati s kom: sensit delphina Melantho O.; v pass.: noctu prius ad angustias venire, quam sentiretur C. kot bi se opazilo; z inf. ali NCI: sentire sonare LUCR., sentio aperiri fores PL., si me secari sensero PL., sentit dolores accrescere N., nec sibi enim quisquam moriens sentire videtur ire foras animam incolumem de corpore toto LUCR., sentit caput tonsum esse PH.; pesn. po gr. skladu: sensit medios delapsus in hostes V. (= gr. ᾔσϑετο ἐμπεσών) da je zašel, elicta sensit sibi membra sine viro etiam recente terrae sola sanguine maculans CAT.

2. occ.
a) (kaj neugodnega ali učinek česa) v svojo škodo, boleče (ob)čutiti, izkusiti (izkušati), (pre)trpeti, utrpe(va)ti, doživeti (doživljati), spozna(va)ti: quod ipse ad Avaricum sensisset C., quae quisque Persei belo sensisset L., Latinus ... sentiat ... Turnum L. naj čuti = spozna, tecum Philippos et celerem fugam sensi H., primo inopiam, deinde ad ultimum faucem sentire coeperunt CU., sentire damnum, invidiam maiorem CU., Iovis arma O., prima arma nostra FL., audivere, non sensere arma IUST.; z dvojnim acc.: eo usque (sc. illam) sensit inimicam, ut ... VAL. MAX.; z ACI: sentient ... manere libertatem illam CI., sentiet in hac urbe consules esse vigilantes CI., sentiet mihi esse tanto pro corpore vires O.; z odvisnim vprašanjem: sentiet, qui vir seiem (= sim) TER., sentiat, quos attentarit PH.; pren. (o stvareh): PL., PLIN. IUN. idr., vastationem … ora senserat L., transitum exercitūs ager senserat L., alnos primum fluvii sensere cavatas V., palus ... grave sentit aratrum H., nec pestilentem sentiet Africum fecunda vitis H., vites orbitas vinculi sentiunt PLIN.
b) biti občutljiv, biti dovzeten za kako bolezen, biti podvržen kaki bolezni: sentire morbos PLIN., radix celeriter cariem sentit PLIN.

3. metaf.
a) duševno (ob)čutiti, zazna(va)ti, (u)videti, sprevideti (sprevidevati), spozna(va)ti, doje(ma)ti, opaziti (opažati), dobro vedeti, zavedati se česa, ume(va)ti, razume(va)ti itd.; abs.: sentio atque intellego PL., mentes sapientium sentire ac vigere CI., non sentientibus nobis excidunt versus Q.; brezos.: non ut dictum est in eo genere intellegitur, sed ut sensum est CI. ne po besedi, ampak po smislu; z obj. v acc.: SEN. PH., IUST. idr., id iam pridem sensi PL., sentire Aesculapi sententiam PL., mala nostra TER., quod quidem senserim CI. kolikor se vsaj zavedam, ut mihi quidem sentire videor CI. da se zavedam, poscit opem chorus et praesentia numina sentit H., haec Iovem sentire H., fraudem O., calamitatem CU.; pesn.: ut vestram sentirent aequora curam O., nec inania Tartara sentit O.; obj. je treba včasih dostaviti v mislih: priusquam hostes sentirent L.; z de: quod plus se quam imperatorem de victoria ... sentire existimarent C. da vedo več o ..., ex nocturno fremitu ... de profectione eorum senserunt C. so zaznali nekaj o ...; z ACI: PL., TER., H., CU. idr., me scire sentiunt CI., sentit animus se moveri CI., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem ... designari sentiebat C.; z odvisnim vprašanjem: PL. idr., quod (sc. ingenium) sentio, quam sit exiguum CI., sensere, quid mens ... posset H., equus quidem videbatur sentire, quem veheret CU.; s quin: nec iam aliter sentire ... quin paene circumvallati ... viderentur C. da so prepričani, da ...
b) meniti, misliti, soditi, biti kakega mnenja ali mišljenja: si ita sensit, ut loquitur CI., recte sentire CI., iocansne an ita sentiens CI. res(no) tako misleč, humiliter demisseque sentire CI. biti nizkega (nizkotnega) mišljenja, biti nizkih misli, optime sentientes centuriones CI. dobromiselni, dobro misleči; z obj. v acc.: idem quod ego sentit TER., sentire unum atque idem CI. ali idemque et unum SUET., qui Thebis idem sentiebant N. enako misleči, somišljeniki, quid sentirent, aperuerunt N. svoje misli (svoja mnenja); z dvojnim acc. = imeti, šteti, spozna(va)ti koga ali kaj za kaj, misliti si kaj o kom ali čem, razume(va)ti kaj pod čim: talem solemus sentire bonum civem CI., voluptatem hanc, quam ... CI.; s praep.: sentire de aliquo mirabiliter CI. EP. izvrstno soditi o kom, zelo visoko mnenje imeti o kom, zelo naklonjen biti komu, de illo male Q., de Modesto bene, male PLIN. IUN., de diis immortalibus prava CI. napačne misli (pojme, predstave) imeti o ... bogovih, quid irati gravius de vobis sentire possunt, quam ... C.; sentire cum aliquo pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, biti istega mnenja (mišljenja) kot kdo, potegniti (vleči) s kom, na stran koga, biti za koga, stati (biti) na strani koga: PL., TER. idr., cum illis sensi CI., cum istis vera sentire CI. prave pojme (predstave) imeti z ..., sentire cum rege, cum Philippo L., optimates cum Cassandro sentiebant N.; v enakem pomenu tudi sentire ab aliquo: dum hic hinc a me sentiat PL.; potem tudi: qui aliunde stet semper, aliunde sentiat L.; toda sentire abs aliquo seorsum ali seorsus drugače soditi kot ..., drugega mnenja biti kot ..., drugačno mnenje imeti kot ..., drugih misli biti kot ...: abs te seorsum sentio PL., ut abs te seorsus sentiam de uxore AFR. FR., quos sciebat adversus se sentire N. da so njegovi politični nasprotniki; z ACI: sentit te esse huic rei caput TER., qui cum finem bonorum esse senserint congruere naturae cumque ea convenienter vivere CI. Od tod subst. pt. pf. sēnsa -ōrum, n misli, mnenja, pomisli, predstave: exprimere dicendo sensa possumus CI., sensa mentis et consilia verbis explicat CI., sic locuti sunt, ut sensa sua dicerent Q.
c) occ. kot publicistični in jur. t. t. svoje mnenje izreči (izrekati), glasovati: in senatu libere sentire CI., quae vult Hortensius, omnia dicat et sentiat CI., si unquam meā causā (meni v prid) quidquam aut sensit aut fecit CI. EP., mihi lenissime sentire nisi sunt CI. EP., cum ego sensissem de iis sententiam ferri oportere CI. EP., qui haec sentitis, in hanc partem, qui alia omnia, in illam partem ite, qua sentitis FORMULA VETUS AP. PLIN. IUN.; o sodnikih: si iudices pro mea causa senserint GELL. če so sodniki razsodili meni v prid.

Opomba: Sinkop. pf. sēnstī (= sēnsistī): TER.

shizofrenija samostalnik
1. psihiatrija (duševna motnja) ▸ skizofrénia, szkizofrénia, tudathasadásV njegovi zdravniški kartoteki je zapisano, da trpi za shizofrenijo, čemur sam ugovarja. ▸ Az orvosi kartonjában az áll, hogy skizofréniában szenved, ami ellen tiltakozik.
Povezane iztočnice: paranoidna shizofrenija, paranoična shizofrenija

2. (razdvojenost) ▸ skizofrénia, szkizofrénia, tudathasadásRumeni mediji so postali ogledalo shizofrenije družbe. ▸ A bulvármédia a szkizofréniás társadalom tükrévé vált.
Hud vir slovenske shizofrenije je, da velik del družbe prisega na zgodovino in hkrati prepoveduje razmišljati o njej. ▸ A szlovén skizofrénia fő forrása az a tény, hogy a társadalom nagy része ugyan a történelemre esküszik, de egyúttal tiltja az arról való elmélkedést.

smísel (-sla) m

1. senso, significato, accezione:
v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte

2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
biti brez smisla za humor mancare di humour

3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico

4. v smislu
a) secondo, conformemente a, in conformità con:
ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
b) (v adv. rabi)
v nekem smislu in un certo senso
v tem smislu in questo senso

5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi

sus-cipiō (suc-cipiō) -ere -cēpī -ceptum (subs in capere)

I.

1. (od spodaj) prestreči (prestrezati), ujeti (v roko, z rokami idr.), zaje(ma)ti, vzeti (jemati): concurrunt trepidae comites dominamque ruentem suscipiunt V., succipiunt famulae V., suscipere cruorem pateris, ignem foliis V., cava suscepto flumine palma sat est Pr., oraque suscepta mane laventur aqua O. z vodo, zajeto vanje, ex edito desiliens aqua suscepta marmore albescit Plin. iun., qui (sc. sucus) suscipitur aqua caelesti Plin., solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Oetaeum nemus suscipit ignis Sen. tr., suscipere habenas Sen. tr.; occ. podpreti (podpirati): labentem domum Sen. ph., tecta lapideis molibus Sen. tr., theatrum fulturis Plin. iun., gramineā suscepta crepidine fumant balnea Stat.; metaf.: suscipere famam defuncti pudoremque Plin. iun. udržati, clausulae … sequentibus suscipi ac sustineri solent Q., causa … subtrahendae S litterae, quotiens ultima esset aliaque consonante susciperetur Q. jo je prestrezal = je za njo sledil kak drug soglasnik.

2. s tal vzdigniti, dvigniti novorojenega otroka, meton. s tem simbolično otroka priznati (pripoznati) za svojega in ga sprejeti v vzrejo in oskrbo (rimska šega): (sc. puerum) pollicitus sum suscepturum Ter., susceperas enim liberos non solum tibi, sed etiam patriae Ci., qui alumni a parentibus suscepti educatique sunt Ci., si qua mihi de te suscepta fuisset … suboles V. ko bi imela otroka, ki bi ga ti priznal za svojega (= ko bi imela otroka s teboj); occ. (zakonskega) otroka, (zakonske) otroke dobi(va)ti z ženo, roditi, zaploditi (zaplojevati), spoče(nja)ti, imeti otroke z ženo: filiam ex uxore Ter., filiam, quam ex te suscepi … perdidi Pl., ipse ex libertini filia susceperit liberos Ci., e qua (sc. captiva) postea susceptum puerum Herculem vocavit Iust.; v pass. = priti na svet, roditi se: rem publicam, cui susceptus es, respice Ci., suscipimur in lucem et caelesti spiritu augemur Ci., simul atque editi in lucem et suscepti sumus Ci., quo die utinam susceptus non essem Ci. ep., in spem regni susceptus Cu. rojen v upanje (v nado, z upanjem), da bo kdaj kraljeval.

3. metaf.
a) spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, privze(ma)ti: Plin. iun. idr., sacra peregrina Ci., Cato in populi Romani civitatem susceptus est Ci., suscipere consolationem Ci. biti dovzeten za tolažbo, dati se (po)tolažiti, crimen Ci. prevzemati krivdo = biti sposoben (zmožen) krivde, suscipere aliquem docendum, erudiendum Q., si … susceptos a se discipulos instruxerit Q., suscipere litigatorem Q.; subst. m suscipientēs darila (darove) sprejemajoči (naspr. offerentes darila (darove) prinašajoči): Amm.
b) preje(ma)ti, dobi(va)ti: pecuniam Dig., pretio, quod dominus suscepit Ap., cicatrices Q.
c) navze(ma)ti se, oprije(ma)ti se česa: videte, quem vobis animum suscipiendum putetis Ci., cogitationem sobrii hominis suscipe Ci.
d) vzeti (jemati) kaj za resnico, imeti kaj za resnico, trditi, da je kaj res, prizna(va)ti kaj kot resnico (resnično), privoliti (privoljevati) v kaj, ne nasprotovati čemu, ne upirati se čemu: quae si suscipimus Ci., quod in causa difficillimum est, suscipiunt Ci.
e) zavze(ma)ti se, potegniti (potegovati, potezati) se za koga, kaj, braniti, vzeti (jemati) koga, kaj pod svoje okrilje, vzeti (jemati) koga, kaj pod (v) svojo zaščito, (za)ščititi, (za)varovati koga: contra improbos cives salutem rei publicae Ci., nocentes reos Q., suscipere plebem et adversus publicam disciplinam defendere Cod. I.; od tod subst. pt. pf. susceptus -ī, m klient, stranka, branjenec (naspr. patrōnus): Aug., Cod. I., Serv., Amm.
f) poprije(ma)ti (besedo), povze(ma)ti (besedo), odvrniti (odvračati): suscipit Stolo Varr., „dicam equidem nec te suspensum, nate, tenebo“; suscipit Anchises V., suscipit mulier Ap., suscipiens ego inquam Ap.; popolno: suscipere sermonem Q. nadaljevati. — II. metaf.

1. (prostovoljno) prevze(ma)ti, spreje(ma)ti izvršitev kakega dejanja (recipere = prevze(ma)ti kaj, kar je bilo komu naročeno), nase vzeti (jemati), podvreči se čemu, podrediti (podrejati) se čemu, lotiti (lotevati) se česa, poprije(ma)ti kaj, za kaj, oprije(ma)ti se kakega dela, narediti (delati), storiti, opraviti (opravljati), poče(nja)ti, zače(nja)ti, priče(nja)ti: Suet., Amm. idr., vel magna offensio vel neglegentiae susceptis rebus, vel perfidiae receptis Ci., seu iniuncta seu suscepta foret militia L., suscipere aes alienum amicorum Ci., curam pro re publica Ci. ep., negotium, onus Ci., tantumne laborem suscepturus es? Ci., causam Ci., O., Q., causam miserorum S., litem Q., defensionem Ci., accusationem T., proscriptionem Ci. izvršiti (izvrševati), bellum Ci., C., L., N., rem publicam C. upravo države, vodenje države, legationem ad civitates C., officium Col., Q. dolžnost, službo, funkcijo, coniugia T. podvreči se zakonskim dolžnostim in bremenom, vzeti (jemati) nase zakonske dolžnosti in bremena, imperia Lact. prevzeti poveljstvo, iter Ci. ep., iter pro aliquo Ci., cursum (sc. vitae) Ci. kreniti po poti, stopiti na pot, consilium Ci. odločiti se, skleniti, cogitationem, quidnam … Ci. pomišljati (razmišljati, premišljevati), kaj pač … , religiones Ci. da(ja)ti prostor praznoverskim skrbem (praznoverskim bojaznim), vda(ja)ti se praznoverskim skrbem (praznoverskim bojaznim) (naspr. religiones deponere), personam viri boni Ci., parasiti personam Q., diversam partem T., sibi propugnationem Ci., sibi tantum auctoritatis Ci. predrzno si lastiti, maculam huic imperio Ci. pritakniti (pritikati) madež, quod suscepimus Ci. = izvoljeni poklic; suscipere votum, vota Pl., L., N., O., Cu., Plin. iun., Mart. nase vzeti (jemati), narediti, opraviti (delati), vota pro aliquo L., sacra Ci., L. opraviti (opravljati), sollemnia L. obhajati, prodigia L. priznati za veljavna, pulvinar L. bogovom prirediti (prirejati) pojedino, ferias Varr. določiti, ustanoviti, porca praecidanea suscipienda Telluri Varr. ap. Non.; z gerundivom: gloriam Africani tuendam Ci. prevzeti obrambo slave Afričana, is (sc. Diomedon) rogatu Artaxerxis regis Epaminondam pecuniā corrumpendum susceperat N. je prevzel nalogo, da podkupi Epaminonda; occ.
a) narediti, storiti, zagrešiti kaj, kako kaznivo dejanje, zakriviti kaj, biti kriv česa: impuritates, fraudem, facinus, maleficium, parricidia, scelus in se Ci.
b) kako čustvo gojiti, vzbuditi (vzbujati) se komu kako čustvo, preda(ja)ti se kakemu čustvu: benevolentiam Ci., odium (in aliquem) Ci. ep., N. naperiti sovraštvo (na koga, v koga, proti komu), zasovražiti koga, postati sovražen do koga.
c) rabiti, uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po čem, poslužiti (posluževati) se česa, dejansko dopolniti (dopolnjevati), kazati, razkazovati kaj, držati se česa: orationem, impudentiam scribendi, severitatem, veritatem Ci.; abs.: suscepit vita, ut … Ci. je tako prineslo (naneslo, uredilo, uravnalo). — Od tod subst. pt. pf. susceptum -ī, n početje, podjetje: suscepta magna labore crescere difficili (sc. videt) O.

2. kako breme, trpljenje nase vzeti (jemati), spreje(ma)ti, nakopa(va)ti si, (pre)trpeti kaj, podvreči se čemu: inimicitias Ter., Ci., N. (naspr. deponere), invidiam, odium, vituperationem inconstantiae, curas, molestiam, molestias, ignominiam, maculam bello superiore, laborem, dolorem, sumptum Ci., in se suscipere istius culpam crimenque Ci., poenam Ci. (pre)trpeti kazen, podvreči se kazni, biti kaznovan, pericula Ci. postaviti (postavljati) se v nevarnosti, izpostaviti (izpostavljati) se nevarnosti, tvegati nevarnost, inimicos Ci. ali aliquem inimicum Ci. ep. postati s kom sovražnik, spreti se s kom, (starejše) „posovražiti se“, „zavražiti se“, morbos Lucr., mortem pro aliquo Lact.

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

Überlegung, die, razmislek, preudarek; razmišljanje; umovanje; Überlegungen anstellen razmišljati

vōlgere^*

A) v. tr. (pres. vōlgo)

1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

2. pren. obrniti, obračati:
volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
volgere ad altro uso nameniti drugam

3. knjižno
volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

1. obrniti, obračati se; zaviti:
volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

2. iti, hoditi k; vleči (barva):
la partita volge al termine tekma gre h koncu
un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

1. obrniti, obračati se k
volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti