Franja

Zadetki iskanja

  • значительность f pomen, pomembnost; značilnost
  • масштаб m merilo; (pren.) pomen;
    учёный в мировом -бе znanstvenik svetovnega slovesa
  • померкнуть zatemneti; izgubiti moč, pomen
  • сенс ч., smísel -sla m., pomèn -éna m.
  • смысл m smisel, pomen;
    здравый с. zdravi razum;
    в переносном смысле v prenesenem, pomenu
  • āctīvitās -ātis, f (āctīvus) tvorni (aktivni) pomen: Prob.
  • allégoriser [-ze] verbe transitif alegorizirati, dati alegoričen pomen
  • antiphrasis -is, f (gr. ἀντίφρασις) antifraza = nasprotni besedni pomen (če npr. kdo imenuje vojno bellum, quod non bellum [adj. bellus 3] est): Char., Aug., Hier., Serv., Isid.
  • bringen (brachte, gebracht)

    1. prinesti, prinašati, (wegbringen) odnašati, odnesti; einen Menschen, Wagen: pripeljati, (weg) odpeljati, ins Krankenhaus, an einen Ort: spraviti, das Essen auf den Tisch: postaviti

    2. (begleiten) pospremiti, spremljati

    3. (veröffentlichen) prinesti, prinašati

    4. Hilfe, Trost, Unterstützung: dati, dajati, tudi: pomagati, tolažiti, podpreti, podpirati; Nutzen, Schaden, Verluste: povzročiti, povzročati, tudi: koristiti, škodovati, prinašati izgube; Ärger: povzročati (jezo); Ernte bringen obroditi

    5. als Funktionsverb (glagol nepopolnega pomena) samostalnik nosi pomen: zum [Abschluß] Abschluss/Ende bringen zaključiti; in Ansatz/Anschlag bringen izračunati, oceniti; zur Anwendung bringen uporabiti; zum Ausdruck bringen izraziti; zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen uzavestiti; in Erfahrung zvedeti, ugotoviti; in Erinnerung bringen spomniti na (sich se) ; jemanden in Erregung bringen razburiti; in Unruhe bringen vznemiriti; in Wut/Zornbringen razjeziti, razkačiti; etwas in Gang bringen sprožiti; in Ordnung bringen urediti; Leben in etwas bringen poživiti (kaj)

    6. es bringen: das bringt's! to je odlično; er bringt's je odličen

    7. es zu etwas bringen priti do, uspeti; er hat es zu etwas gebracht uspelo mu je, da ...; es weit bringen daleč priti; es auf ... Jahre bringen doživeti ... let

    8. um etwas bringen spraviti ob (kaj), oropati (česa), ogoljufati (za kaj)

    9. etwas mit sich bringen biti, prinašati (das wird Gefahren mit sich bringen to bo nevarno)

    10. etwas an sich bringen prisvojiti si; dobiti v roke

    11. jemanden auf etwas bringen spraviti na misel; etwas hinter sich bringen opraviti, prestati; jemanden zu sich bringen spraviti (koga) k sebi/pameti/zavesti; jemanden zu etwas bringen pripraviti do; zum Schweigen bringen utišati; zum Sprechen bringen pripraviti do govorjenja
  • connotation [kɔnoutéišən] samostalnik
    hkratni pomen, stranski (drug) pomen, zapopadenost
  • cōnsīgnificātiō -ōnis, f (cōnsīgnificāre) dvojni pomen: Boet.
  • cōnsīgnificō -āre obenem pomeniti: Boet., Cass.; od tod subst. pt. pr. cōnsīgnificāns -antis, n le v zvezi z drugimi (besedami ali pojmi) o kom ali o čem izražajoča beseda, le v zvezi z drugimi pojmi popoln pomen izražajoča beseda (npr. nullus, totus, quis): Prisc.
  • contortionist [kəntɔ́:šənist] samostalnik
    "človek iz gume", "človek kača", akrobat; človek, ki pači pomen besed
  • contresens [-sɑ̃s] masculin nasproten smisel ali pomen; nesmisel; nenormalnost

    à contresens v nasprotni, nenormalni smeri, v nasprotnem smislu; narobe, napačno, nesmiselno
    à contresens du courant v nasprotni smeri toka
    interpréter à contresens napačno tolmačiti, prevajati
    le traducteur a commis plusieurs contresens prevajalec je naredil več napak
  • counterword [káuntəwə:d] samostalnik
    beseda, ki je zaradi pogostne rabe zgubila prvotni pomen
  • dēmōnstrātiō -ōnis, f (dēmōnstrāre)

    1. kazanje, pokaz(ovanje), prikaz(ovanje): finium Ci., ii, … quos illi mystragogos vocant, conversam iam habent demonstrationem suam Ci.

    2. pren.
    a) izpričanje, dokaz(ovanje), razlaga(nje): Plin., huius generis demonstratio est et doctrina ipsa volgaris Ci.
    b) ret. α) (= ἐπίδειξις) sijajna (hvalilna ali grajalna) zvrst govora: Q., deliberatio et demonstratio genera sunt causarum Ci. β) jasna predstavitev kake stvari: Corn. (IV, 55).
    c) jur. α) besedni pomen: Icti. β) natančna določitev kake stvari: loci, fundi, mensurae agri Icti. γ) jasno (p)opisovanje kake osebe ali stvari (naspr.: golo imenovanje): Icti.; tudi del formule (obrazca), opisujoče stvar: Gell.
    č) gram. označevanje česa: d. multitudinis Gell.
  • ȅtimon m, etìmōn -óna m (gr. etymos) lingv. etimon, izvor in osnovni pomen besede
  • etymon -ī, n (gr. τὸ ἔτυμον „srečni lovec”) pravi pomen in razlaga besede po njenem izviru, izvajanje besede iz njene osnove ali korena: Varr., Gell.
  • figuré, e [figüre] adjectif v podobi; prenesen; okrašen s podobami; masculin prenesen pomen

    au figuré v prenesenem pomenu
    au propre et au figuré v pravem in v prenesenem pomenu
    sens masculin figuré prenesen pomen
  • Grundbedeutung, die, osnovni pomen