Franja

Zadetki iskanja

  • rìt (ríti) f

    1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
    biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

    2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

    3. nareč. (ritnica) chiappa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
    vzdigniti rit levare le chiappe
    vse prinesti k riti imbeccare qcn.
    pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
    lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
    bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
    dobiti jih po riti prenderle
    kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
    biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
    ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
    pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
    piši me v rit e chi se ne frega!
    na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere
  • ród (-ú) m

    1. stirpe, ceppo; lignaggio, famiglia, discendenza, origine:
    rod po materini strani discendenza in linea materna
    biti plemiškega, meščanskega, kmečkega rodu essere di nobile lignaggio, di estrazione borghese, di origine contadina
    biti po rodu Slovenec essere sloveno di origine, oriundo sloveno

    2. generazione:
    otroci so četrti rod izseljencev i figli appartengono alla quarta generazione di emigrati
    trije rodovi zdravnikov v rodbini tre generazioni di medici in famiglia

    3. popolo, nazione

    4. gente, stirpe, razza:
    mlajši rod ima rad rockovsko glasbo i giovani amano il rock
    človeški rod la razza umana, gli uomini

    5. voj. arma

    6. biol. (sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva) genere

    7. hist. gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ljudske pesmi so se širile iz roda v rod i canti popolari si diffusero di generazione in generazione
    ta bolezen je pri njih v rodu questa è una malattia ereditaria della loro famiglia
    biol. spolni, nespolni rod riproduzione sessuata, asessuata
    meteor. rod oblakov nubi di forma simile
    bibl. otroci Abrahamovega rodu i figli, la discendenza di Abramo, gli ebrei
  • rôjen (-êna -o) adj.

    1. nato:
    prezgodaj rojeni otroci bambini nati prematuri
    rojen v znamenju škorpijona nato nel segno dello Scorpione
    Ana Zore, rojena Terlin Ana Zore nata Terlin, Ana Terlin in Zore
    rojen po očetovi smrti postumo
    rojen po sedmih mesecih settimino

    2. (ki ima veliko mero sposobnosti za kaj) nato:
    rojen za pilota è un pilota nato
    rojen za velika dejanja destinato a grandi imprese

    3. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) nato, autentico; region. patocco:
    njegov oče je rojen Tržačan suo padre è un triestino patocco
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rómati (-am) imperf., perf.

    1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
    romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

    2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
    romati po svetu girare il mondo
    njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
    knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
    marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
    prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
    na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino
  • sàj konj.

    1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
    poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

    2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
    pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
    saj je vendar otrok! ma è un bambino!

    3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
    saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

    4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
    torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
    saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

    5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
    ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
    boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
    pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
    saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
  • samó adv.

    I.

    1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
    poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

    2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
    mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
    samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

    3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
    oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

    4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
    samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
    samo noter, prosim! avanti, prego!
    samo tako naprej! avanti così!

    5. (izraža svarilo) ○:
    samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
    samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

    6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
    rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

    7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
    nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

    8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
    samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
    samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

    II. (v vezniški rabi)

    1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
    to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

    2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
    vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

    3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
    na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

    4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

    5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
    samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
    stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
    pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • séči, ségati

    seči do s'étendre jusqu'à, aller jusqu'à, s'élever jusqu'à, atteindre à
    seči po chercher à prendre (ali saisir) quelque chose, (é)tendre la main vers quelque chose
    seči v, vmes intervenir, s'interposer dans
    seči v pravice koga empiéter sur (ali usurper) les droits de quelqu'un
    seči komu v besedo couper la parole à quelqu'un, interrompre quelqu'un
    seči nazaj (časovno) remonter à
    seči komu v roko donner (ali tendre) la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
    seči komu v srce toucher quelqu'un, aller droit au cœur de quelqu'un
    v žep seči mettre la main dans (ali à) la poche
    kakor daleč seže oko à perte de vue
    ne seže mu do gležnjev il ne lui arrive pas à la cheville
  • séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

    1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
    segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
    seči po klobuku prendere il cappello
    seči si v lase passarsi la mano nei capelli

    2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
    v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
    v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

    3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
    voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
    m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
    kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

    4. pren.
    spet seči po cigaretah riprendere a fumare
    seči po knjigi leggere
    seči po palici picchiare, bastonare
    seči po steklenici essere un ubriacone

    5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
    v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
    roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
    seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
    ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
    seči globoko v žep pagare caro
    seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
    pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
    PREGOVORI:
    dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina
  • sedemnajstléten (-tna -o) adj. diciassettenne, di diciassette anni, che ha diciassette anni:
    proti koncu vojne so rekrutirali sedemnajstletne fante in še mlajše verso la fine della guerra arruolavano diciassettenni e ragazzi anche più giovani
    po sedemnajstletnem bivanju v tujini se mu je stožilo po domačem kraju dopo un soggiorno di diciassette anni all'estero, fu preso da una forte nostalgia del proprio paese
  • sedéti (-ím) imperf.

    1. sedere, stare seduti:
    sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
    mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
    sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
    sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
    sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
    ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
    koklja sedi na jajcih la gallina cova

    2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
    sedeti pri zajtrku fare colazione
    sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
    sedeti v odboru fare parte di un comitato
    rel. sedeti v spovednici confessare

    3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

    4. žarg. posare:
    sedeti za portret posare per un ritratto

    5. (trdno se prilegati) stare bene:
    klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
    pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
    pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
    pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
    pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
    pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
    pren. sedeti na ušesih non ascoltare
    pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
    pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
    sedeti po turško sedere alla turca
    sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
    pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • slabó adv.

    1. male; poco:
    slabo spati dormire male
    slabo videti in slišati vedere e sentire male
    slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
    slabo končati finire malamente; male
    slabo zaslužiti guadagnare poco
    slabo poznati conoscere poco

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
    slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
    z očetom je slabo il padre sta male
    v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
    slabo mu gre gli affari vanno male
    pijača mi slabo dene il bere mi fa male
    pren. slabo kaže le cose si mettono male
    pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
    pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
    ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
    ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
  • smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
    klinična smrt medicina klinischer Tod
    nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
    naravna smrt natürlicher Tod
    nasilna smrt gewaltsamer Tod
    navidezna smrt Scheintod
    smrt v snegu ein weißer Tod
    smrt v valovih ein Tod in den Wellen
    smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
    smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
    smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
    črna smrt (kuga) der schwarze Tod
    kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
    figurativno socialna smrt sozialer Tod
    figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
    smrt s koso der Sensemann
    figurativno smrt za živce die Nervenmühle
    življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
    smrti des Todes, Todes-
    (100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
    angel smrt der Würgengel
    bližina smrti die Todesnähe
    človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
    dan in ura smrti die Todeszeit
    dan smrti der Sterbetag, Todestag
    datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
    eskadron smrti die Todesschwadron
    kraj smrti der Sterbeort
    leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
    mesec smrti der Sterbemonat
    ki se ne boji smrti todesmutig
    preziranje smrti die Todesverachtung
    prijava smrti die Todesanzeige
    ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
    vzrok smrti die Todesursache
    znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
    umreti junaške smrti den Heldentod sterben
    umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
    za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
    zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
    gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
    do smrti bis zum Tod(e)
    vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
    do smrt se učimo man lernt nie aus
    pretepsti do smrti totprügeln
    kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
    bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
    grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
    na smrt zu Tode, zum Sterben
    misel na smrt der Todesgedanke
    na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
    na smrt črtiti wie die Pest hassen
    na smrt len stinkfaul
    na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
    na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
    na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
    na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
    na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
    na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
    na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
    na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
    na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
    na smrt žalosten todtraurig
    obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
    na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
    pripravljen na smrt todbereit
    o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
    listine o smrti Sterbepapiere množina
    novica o smrti die Todesnachricht
    med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
    od smrti vom Tod
    zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
    po smrti nach dem Tod
    življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
    hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
    s smrtjo mit dem Tod
    boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
    grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
    igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
    končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
    spričo smrti im Angesicht des Todes
    v smrt in den Tod
    iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
    pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
    v primeru smrti im Todesfall
    za primer smrti auf den Todesfall
    zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
    figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
    zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben
  • smŕt (-i) f

    1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
    umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
    obsoditi na smrt condannare a morte
    koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
    pasti junaške smrti morire da eroe
    vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
    naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
    prerana smrt morte prematura
    bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
    bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

    2. teschio, testa di morto;
    označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

    3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
    alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

    4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
    na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
    smrt mu je že za petami è prossimo a morire
    smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
    gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
    biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
    njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
    boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
    igrati se s smrtjo rischiare la morte
    pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
    biološka smrt morte biologica
    blaga smrt eutanasia
    star. črna smrt peste
    klinična smrt morte clinica
    rel. mučeniška smrt martirio
    šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
    dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
  • sód1 -a cask; barrel; tub; container; (velik) tun; (kad) butt

    svež iz sóda on draught, drawn from the wood
    vinski sód wine cask, wine barrel
    razsušen sód leaky barrel
    spravljen v sódu barrelled
    doga sóda stave
    obroč na sódu hoop
    dno sóda bottom of a cask
    nabiti obroče na sód to hoop a cask (ali a barrel)
    vino iz sóda wine from the wood
    naliti v sód(e) to barrel up
    dišati po sódu to taste of the cask
    namočiti sód to season a cask
    spraviti v sód to cask, to barrel
    nastaviti sód to spile a cask
    to izbije sódu dno! (figurativno) that's the limit!, that tops everything!, it's the last straw!