Franja

овладевать, овладеть obvlad(ov)ati; polaščati se, polastiti se, osvajati, osvojiti; prevze(ma)ti koga; zaje(ma)ti;
о. собой obvladati se

оволоді́ти -ді́ю док., obvládati -am dov., zavzéti -vzámem dov., dojéti -jámem dov.

опанува́ти -ну́ю док., obvládati -am dov.

осиливать, осилить zmag(ov)ati, zmoči, obvladati, biti kos

перемогти́ -мо́жу док., premágati -am dov., zmágati -am dov., poráziti -im dov., obvládati -am dov.

подола́ти -ла́ю док., premágati -am dov., obvládati -am dov., premôči -mórem dov.

превозмогать, превозмочь premag(ov)ati, obvlad(ov)ati

combattre* [kɔ̃batr] verbe intransitif, verbe transitif bojevati se; boriti se; prepirati se; pobijati, skušati obvladati

en état de combattre v bojnem stanju
combattre l'ennemi, l'incendie, une épidémie boriti se proti sovražniku, požaru, epidemiji
combattre un projet de loi pobijati, nasprotovati zakonskemu načrtu
combattre en soi même (figuré) biti neodločen, ne se moči odločiti
combattre de quelque chose avec quelqu'un tekmovati s kom v čem
se combattre bojevati se; prepirati se med seboj

dēvincō -ere -vīcī -victum

1. popolnoma premagati, povsem obvlad(ov)ati: Pl., Galliam C., Poenos classe, Crotoniatas maximo proelio Ci., Antiochus Magnus ille, … posteaquam a L. Scipione devictus est Ci., non ante devictis Sabaeae regibus H., d. una insigni pugna Hernicos L., serpentem O.; met.: devictam Asiam subsedit adulter V. premagano Azijo = Agamemnona (ki je premagal Azijo); pren.: a quo victoriae condicio visque devicta est Ci., multorum obtrectatio devicit unius virtutem N., bonum publicum … privatā gratiā devictum S., potius fugientia ripas flumina devincas … , quam … Stat.

2. occ.
a) zmagovito dognati: Catonis sententia devicit, ut in decreto perstaretur L. Epit.
b) zmagovito končati: devicta bella V.

dominer [dɔmine] verbe transitif, verbe intransitif vladati, prevlad(ov)ati; gospodovati (sur nad); nad-, ob-vladati; biti nad kom ali čem, dominirati; prekašati; presegati (de la tête za dolžino glave); preglasiti (šum)

se dominer obvladati se
dominer sa colère, ses instincts obvladati svoj srd, svoje nagone
dominer ses concurrents prekašati svoje tekmece
le château domine la ville grad gospoduje nad mestom
il aime à dominer on je rad gospodovalen
ce problème domine toute l'affaire ta problem prevladuje v vsej tej zadevi
dominer la situation biti gospodar položaja
le droit doit dominer la force pravo, pravica mora zmagati nad silo

ēluctor -ārī -ātus sum

1. intr. s težavo spraviti se iz česa, s težavo prodreti (prodirati) iz česa: aqua eluctabitur omnis V., per angusta eluctari Sen. ph. (o Nilu); pren.: velut eluctantia verba T. s težavo izgovorjene.

2. trans. s težavo (s trudom) izkopati se iz česa, s težavo obvladati kaj, s težavo nadvladati, premagati: cum tot et tam validae manus eluctandae essent L., eluctari viam ponti Val. Fl., nives, locorum difficultates T., Alpes Sil. s trudom prehoditi, furorem Stat.

gospòditi gòspodīm
1. gospodovati: grad gospodi nad morem
2. gospodovati si, obvladati se: tko sebi gospodi, kraljeve nathodi

governare

A) v. tr. (pres. govērno)

1. voditi, upravljati:
governare l'azienda voditi podjetje

2. vladati:
governare con giustizia pravično vladati

3. skrbeti za, oskrbovati, vzdrževati, negovati:
governare il bestiame skrbeti za živino
governare un bambino skrbeti za otroka, negovati otroka
governare la famiglia skrbeti za družino
governare il fuoco skrbeti za ogenj, nalagati na ogenj

4.
governare il vino negovati vino

B) ➞ governarsi v. rifl. (pres. mi govērno) obvladati se, ravnati se:
governarsi bene dobro, udobno živeti

in-temperābilis -e (in [priv.], temperāre) ki ga ni mogoče (se ga ne sme) obvlad(ov)ati, krotiti, brzdati, umiriti (umirjati): Cael.

maîtrisable [mɛtrizabl] adjectif ukrotljiv, ki se da obvladati

odòljeti odòlīm (ijek.), odòleti odòlīm (ek.) odoleti, ustaviti se, upreti se, biti kos čemu, premagati, obvladati kaj, koga: ne mogu više odoljeti njenim suzama; ne mogu da odolim čežnji, srcu svome

per-domō -āre -uī -itum (per in domāre)

1. popolnoma ukrotiti: serpentes, tauros feroces O., boves Col., canes Tib., unum virum non p. O.

2. metaf.
a) popolnoma obvladati, popolnoma podvreči: cives victi atque perdomiti Ci., perdomandum Latium L., p. Hispaniam L., Salassos L. epit., Faliscos O., omni Galliā cis Rhenum perdomitā S. fr., gentes Vell.
b) pren. dobro obdel(ov)ati: affectus disciplinā perdomantur Sen. ph., farinam assiduā tractatione p. Sen. ph., nono sulco perdomari (o zemljišču) Plin.; pesn.: Ceres saxo perdomita Stat.

rēggere^*

A) v. tr. (pres. rēggo)

1. držati:
reggere l'anima, il fiato coi denti pren. umirati, biti na koncu moči
reggersi la pancia dal gran ridere pren. pokati od smeha
reggere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo

2. držati; prenesti, prenašati (tudi pren.):
reggere l'acqua biti neprepusten za vodo
reggere la celia smejati se šali (na svoj račun)
reggere il vino prenesti vino, ne se opiti

3. jezik vezati se (s, z)

4. voditi, upravljati

B) v. intr.

1. prenesti, prenašati; vzdržati (tudi pren.):
non reggere alla fatica ne zdržati napora
reggere al confronto vzdržati primerjavo:
l'animo non mi regge di... ne upam si

2. trajati, vzdržati

3. biti dosleden, logičen; držati:
una tesi che non regge trditev, ki ne drži

C) ➞ rēggersi v. rifl. (pres. mi rēggo)

1. stati, držati se (pokonci, v ravnotežju):
non mi reggo in piedi per la stanchezza ne morem stati od utrujenosti
reggiti forte! drži se dobro! (tudi pren.)

2. pren. obvladati se

restrainable [ristréinəbl] prislov
zadržljiv, zaustavljiv; ukrotljiv, ki se da obvladati

ritenere^*

A) v. tr. (pres. ritēngo)

1. zadrževati; zaustaviti, zaustavljati; brzdati, obvladovati:
ritenere la voglia di partire obrzdati željo po odhodu
ritenere le lacrime zadrževati solze

2. odbiti:
ritenere una percentuale odbiti odstotek

3. soditi, misliti

B) ➞ ritenersi v. rifl. (pres. mi ritēngo)

1. knjižno obrzdati se, zadržati se, obvladati se

2. imeti, šteti se za