Franja

Zadetki iskanja

  • besedílo (-a) n

    1. testo:
    popravljati besedilo correggere il testo
    sestaviti končno besedilo predloga redigere il testo definitivo della proposta
    besedilo s prevodom na nasprotni strani testo con traduzione a fronte

    2. (napisano delo) testo:
    komentirati stara besedila commentare testi antichi

    3. (iz besed sestoječi del v knjigi) testo:
    v knjigi je poleg obsežnega besedila veliko slik nel libro vi sono oltre il testo di notevole ampiezza numerose illustrazioni

    4. (besedni del kompozicij) testo:
    pesem na besedilo Dragotina Ketteja canzone su testo di Dragotin Kette
  • bestialità f

    1. živalskost, zverinskost; zverinstvo, živinstvo

    2. neumnost; huda napaka:
    ho fatto due bestialità nel compito di matematica v matematični nalogi sem napravil dve hudi napaki
  • bežáti (-ím) imperf.

    1. fuggire, scappare; correre:
    bežati v zaklonišče correre nel rifugio
    bežati pred nevihto scappare davanti al temporale
    bežati kot zajec correre come una lepre
    bežati, kar noge nesejo scappare a gambe levate

    2. correre; perdersi; vagare:
    oblaki bežijo po nebu le nubi corrono nel cielo
    pogled mu beži po hišah il suo sguardo vaga per le case

    3. pren. fuggire, fuggirsene; svanire:
    mladost beži la giovinezza se ne fugge
  • biasimo m graja:
    meritare il biasimo zaslužiti grajo
    dare biasimo grajati
    incorrere nel biasimo di qcn. biti grajan
  • bìk (bíka) m

    1. toro:
    plemenski bik toro da monta
    pobesnel bik toro infuriato
    močan ko bik forte come un toro
    gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
    pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
    zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna

    2. astr. Toro:
    rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro

    3. pejor. balordo, stupidone, bue

    4. zool.
    muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus)
  • binario

    A) agg.

    1. binaren, dvojen, iz dveh enot:
    verso binario lit. dvozložni stih
    stella binaria dvojna zvezda

    2. kem., mat. binaren, dvojiški

    B) m železn. tir, proga:
    binario morto slepi tir
    essere su un binario morto pren. biti v slepi ulici
    rientrare nel binario della legalità pren. vrniti se na zakonito pot
    politica del doppio binario pren. publ. dvotirna politika
    uscire dai binari pren. prekoračiti dovoljene meje
  • blagínja (-e) f benessere; agio, agiatezza:
    živeti v blaginji vivere nel benessere
  • bláto (-a) n

    1. fango, limo, melma:
    gaziti blato sguazzare nel fango
    oškropiti z blatom spruzzare, schizzare, imbrattare di fango

    2. pren. fango:
    valjati se v blatu sguazzare nel fango

    3. fiziol. escrementi, feci; vulg. merda:
    gosto, redko blato feci dure, liquide
    iti na blato defecare, andare di corpo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. zdravilno blato fanghi (termali)
    ekspr. izvleči se iz blata togliersi dai pasticci
    ekspr. brskati po tujem blatu frugare nel fango altrui
    ekspr. koga obmetavati z blatom coprire qcn. di fango, gettare fango su qcn.
  • bollire

    A) v. intr. (pres. bollo)

    1. vreti, zavreti:
    l'acqua bolle a cento gradi voda vre pri sto stopinjah
    avere il sangue che bolle pren. biti vročekrven

    2. ekst. kuhati se:
    sapere quello che bolle in pentola pren. vedeti, kaj se skrivaj kuha, pripravlja
    lasciar bollire qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi

    3. pren. kuhati se, kipeti:
    in questa stanza si bolle v tej sobi se skuhaš od vročine
    bollire di rabbia kipeti od jeze

    B) v. tr. kuhati (v vreli vodi), vreti kaj
  • bôsti (bôdem)

    A) imperf.

    1. pungere, ferire (tudi pren.):
    trnje me bode le spine mi pungono
    bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo

    2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
    iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
    oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano

    3. (riniti iz česa) spuntare:
    žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
    pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
    pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
    krava bode la mucca da cornate

    B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture

    C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
    pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
    pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per
  • bōzzolo m

    1. zapredek, kokon:
    uscire dal bozzolo pren. dozorevati, razvijati se
    chiudersi nel proprio bozzolo pren. zabubiti se

    2. sprimek moke, skepljena moka
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • brancicare

    A) v. intr. (pres. brancico) tavati, tipati:
    brancicare nel buio tavati v temi

    B) v. tr. otipavati
  • branco m (pl. -chi)

    1. čreda, trop

    2. ekst. slabš. trop, krdelo, čreda:
    un branco di fannulloni krdelo lenuhov
    mettersi in branco, entrare nel branco pren. pridružiti se čredi, pridružiti se večini
  • bráti (bêrem) imperf.

    1. leggere:
    brati na glas, črkovaje, gladko leggere ad alta voce, compitare, leggere speditamente
    brati Danteja leggere Dante

    2. (razumeti dogovorjene znake) leggere; interpretare:
    brati zemljevid, diagram, grafikon leggere una carta, un diagramma, un grafico

    3. pren. (ugotavljati po zunanjih znamenjih) leggre, comprendere, intuire:
    brati z obraza, v očeh leggere nel volto, negli occhi

    4. pren. (ugibati, napovedovati) leggere:
    brati z dlani leggere la mano

    5. (nabirati, trgati) raccogliere; nareč. vendemmiare:
    brati jagode raccogliere le fragole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. evropski (beri: zahodni) modernizem il modernismo europeo ovvero occidentale
    rel. brati mašo celebrare la messa
    pren. brati komu levite, kozje molitvice rimproverare qcn., dare a qcn. una lavata di capo
    pren. brati med vrsticami leggere tra le righe
    PREGOVORI:
    s hudičem ni dobro lešnikov brati dal cattivo è meglio tenersi alla larga
  • bŕbati (-am) imperf. ➞ pobrbati (bezati, brskati) grattare, pulire (il naso); frugare; razzolare:
    pren. brbati po preteklosti frugare nel passato
    pren. ne dati si brbati pod nosom non lasciarsi prendere in giro
  • breccia1 f (pl. -ce) predor, luknja; preboj:
    battere in breccia pren. sistematično spodbijati nasprotnikove trditve; premagati nasprotnika tik pred ciljem
    rimanere sulla breccia pren. vztrajati (na bojišču, na položajih)
    morire, cadere sulla breccia pren. umreti pri opravljanju svojega dela
    fare breccia nell'animo, nel cuore di qcn. pren. prepričati koga, narediti na koga dober vtis
  • bremeníti (-ím) imperf.

    1. (obteževati, obremenjevati) gravare, addebitare:
    podjetje bremeni plačevanje anuitet l'impresa è gravata dal pagamento delle annualità

    2. (obtoževati, dolžiti) accusare, incolpare; imputare:
    priča ga bremeni pomoči pri tatvini il teste lo accusa di complicità nel furto
  • brenčáti (-ím) imperf.

    1. ronzare (tudi ekst.):
    muha brenči la mosca ronza
    pren. brenčati pesem canticchiare un motivo

    2. ronzare, volare (insetti); pren. frullare, girare:
    pren. težke misli so mu brenčale po glavi gravi pensieri gli ronzavano nel capo

    3. pren. pog. ronzare (intorno a una ragazza)
  • brōcco m (pl. -chi)

    1. suha veja, trn

    2. star. sredina tarče:
    dare nel brocco zadeti v polno (tudi pren.)

    3. kljuse

    4. ekst. povprečen, nenadarjen športnik

    5. zguba, nesposobnež