Franja

rogue¹ [rɔg] adjectif ohol, nadut; aroganten, zadirčen, ujedljiv, prepirljiv, popadljiv

self-assuming [selfəsjú:miŋ] pridevnik
ošaben, domišljav, nadut

self-conceited [selfkənsí:tid] pridevnik
nadut, domišljav, ničemrn

self-important [selfimpɔ́:tənt] pridevnik
domišljav, nadut, poln svoje važnosti, ošaben

self-opinionated [selfəpínieitid] pridevnik
trmoglav, trmast, nepopustljiv v svojih nazorih; nadut, domišljav

self-sufficient [selfsəfíšənt] pridevnik
samozadosten, ki ni navezan na tujo pomoč, avtarkičen, neodvisen; nadut, domišljav

to be self-sufficient moči sam zadostiti svojim potrebam; biti avtarkičen

self-wise [selfwáiz] pridevnik
nadut, domišljav

shoddy [šɔ́di]

1. samostalnik
iz starih oblek (starega blaga) narejena nova tkanina; slaba tkanina; nekaj razcapanega; slaba, malo vredna roba
figurativno kič, šund
ameriško parveni, povzpetnik
figurativno nadutost, bahaštvo, širokoustenje

2. pridevnik (shoddily prislov)
figurativno slab, cenen, brez vrednosti, nepristen; kičast, šundski
figurativno nadut, bedasto bahav

shoddy aristocracy psevdoaristokracija
shoddy literature šund

snobbish [snɔ́biš] pridevnik (snobbishly prislov)
snobski, namišljeno (dozdevno) imeniten; nadut, napihnjen, (neupravičeno) ošaben, bahav, blaziran

snooty [snú:ti] pridevnik
ameriško, pogovorno napihnjen, nadut, domišljav; aroganten

snotty [snɔ́ti]

1. pridevnik (snottily prislov)
vulgarno smrkav; slabe volje; domišljav, nadut

2. samostalnik
navtika, sleng pomorski kadet

stiff¹ [stif] pridevnik (stiffly prislov)
tog, neupogljiv, negibek, trd, okorel; žilav; gost; nepopustljiv, strog, trmast, odločen, zakrknjen; nadut, ohol, formalen; prisiljen; zadržan, odljuden; močan (pijača, veter); težaven, naporen; ki se s težavo giblje ali premika, se zatika, nenamazan, nenaoljen
ekonomija stalen, stabilen, visok, pretiran (cena)

a stiff ascent naporen vzpon
a stiff collar trd ovratnik
a stiff dose močna doza
a stiff examination težaven izpit
a stiff glass of grog kozarec močnega groga
stiff market trg s stalnimi cenami
stiff muscles pretegnjene mišice
stiff neck trd vrat (od prepiha itd.)
a stiff price visoka cena
a stiff reception tog, prisiljen sprejem
a stiff sentence stroga sodba
stiff ship ladja, ki se ne nagne v stran pod pritiskom vetra v jadrih
a stiff un postaran športnik, sleng mrlič
a stiff subject težavna stvar (predmet)
to bore stiff strašno dolgočasiti
bored stiff na smrt zdolgočasen
to have a stiff leg imeti trdo nogo (v kolenu)
to keep a stiff face (lip) ne se dati omehčati
to keep a stiff upper-lip figurativno ne popustiti, zobe stisniti, pokazati trdnost značaja
to keep a stiff rein držati napete (nategnjene) vajeti
to scare stiff na smrt prestrašiti

stuck-up [stʌ́kʌ́p] pridevnik
pogovorno domišljav, nadut, ohol, aroganten, napihnjen, oblasten

sublātus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. tollere)

1. visok, dvignjen: vox sublatissima Gell., Nilus centum diebus sublatius fluens Amm.

2. metaf.
a) v negativnem pomenu visok, visokoméren, prevzemajoč se, prevzeten, ošaben, domišljav, vzvišen, nadut: quia paulum vobis accessit pecuniae, sublati animi sunt Ter. se visoko vzpenjate, visoko merite, leo fidens magis et sublatior ardet O., de se sublatius dicere Ci., sublatius insolescentes Amm.; z abl. (zaradi česa): quo proelio, hāc victoriā Ci., rebus secundis V., gloriā T.
b) kot adv. v pozitivnem pomenu vzvišeno, vzneseno, zanosno, zaneseno, vznosito: sublate ampleque dicere Ci.

suf-flō (sub-flō) -āre -āvī -ātum (sub in flāre)

I.

1. intr. ob čem, v kaj, proti čemu pihniti (pihati): sufflavit buccis suis Mart., arrepentes foribus portas sufflant Plin., sufflare alicui in frontem Marc.

2. pren. napihniti (napihovati) se: suffla Pers. —

II. trans.

1.
a) napihniti (napihovati): buccas Pl., Varr. fr., venae ubi sufflatae sunt ex cibo Ca., sufflatae cutis distentu Plin.
b) pren. jeziti se, jezen biti na koga: nescio quid se sufflavit uxori suae Pl.

2. podpihniti (podpihovati, podpihati), pihniti (pihati) v koga, kaj: languidos ignes Plin., quos si sufflasses, cecidissent Petr. — Od tod adj. pt. pf. sufflātus 3

1. napihnjen, zabuhel, otekel: corpus Varr. ap. Non.

2. pren.
a) napihnjen, pihajoč od jeze = jezen: sufflatus ille huc veniet Pl.
b) napihnjen = ošaben, prevzeten: multiplici scientiā sufflatus Varr. ap. Non., recte videbitur appellari, si sufflata nominabitur Corn.
c) o govorniku napihnjen, nabuhel, nabuhlobeseden, (pre)nadut, nabrekel: sufflati atque tumidi fallunt pro uberibus Gell.

supērbo

A) agg.

1. ohol, nadut

2. ponosen:
andare, essere superbo di ponašati se s čim

3. veličasten, sijajen, čudovit

4. visok; veličasten

B) (f -ba) oholež, nadutež

superbus 3 (iz *super-bhu̯os: super in indoev. kor. *bhū- biti; prim. fuō, fuī in gr. ὑπερ-φυής)

I. (v negativnem pomenu)

1.
a) (o osebah) visoko (mogočno, moško) se noseč, ošaben, prevzeten, napihnjen (napuhnjen), ohol, domišljav, nadut, aroganten, predrzen (naspr. moderatus): non decet superbum esse hominem servom (= servum) Pl., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., superbus iuvenis, victor, superbae gentes V., domini V., Lucr., reges Poeta ap. Ci. ep., Lucr., diva Tib., utrum superbiorem te pecunia facit an … Ci. ep., laudato pavone superbior O., familia superbissima L., superbissimus homo Auct. b. Afr., homines … nocentissumi et idem superbissumi S.; šalj. v besedni igri: faciam ego hodie te superbum, nisi hinc abis Pl. naredim te visoko nesenega (= visokega) = pretepem te, da te bodo morali odnesti (ošabneži se namreč dajo raje nositi ali voziti, kot da bi sami hodili); z abl. causae (zaradi česa): viribus superbi Pl., donati omnes opibusque superbi V., superbus ambules pecuniā H., meo nunc superbus incedis malo H., parto regno superbus Cu.; kot subst. superbus -ī, m ošabnež, prevzetnež, oholež, napihnjenec, napuhnjenec, domišljavec, trmež, trmoglavec, kljubéstnik: parcere subiectis et debellare superbos V., procax et superbus Sen. ph.; kot priimek kralja Tarkvinija mlajšega Superbus -ī, m Ošabni, Prevzetni, Samosilni: Ci., L., O. idr. Adv. α) superbē: superbe et crudeliter imperare C., superbe alicui imperare (naspr. humiliter servire) L., superbe dominari L., superbe respondere N., superbe saeveque agere T., legatos appellare superbius Ci., preces alicuius superbius accipere T., decreta alicuius superbissime repudiare Ci., suas virtutes contra fortunam superbissime iactant L. β) (predklas.) superbiter: illa superbiter imperat Afr. ap. Non., superbiter contemtim conterit legiones Naev. ap. Non.; prim. Non. (p. 325, 5)
b) (o živalih) ošaben, šopireč se, šopiren: lupi Val. Fl., galli Mart., ales (sc. Phoenix) Mart.

2. metaf. (oz. analogno o neživih subj. in abstr. pojmih) visokonošen, visokonos, visoko noseč se, ošaben, prevzeten, domišljav, ohol, nečimrn (ničémuren), napihnjen, strog, izbirčen: arces, fasces H., aures L., oculi O., dens H. izbirčen, corpus H. izbirčno = razneženo, pomehkuženo, superbo (= fastidienti) ab inguine H., gressus glomerare superbos V. visokonoso (domišljavo) dirjati, manus, vultus Sen. tr., ignis, ratis Val. Fl., regna Tib., dictum, responsum, vita Ci., non enim est inhumana virtus neque immanis neque superba Ci., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci., ius Ci., iura, pax L., facinora S., iussa V., verba O., fortuna H., mores Pr., honor Stat., animus Iuv., superbius factum Auct. b. Afr., aures, quarum est iudicium superbissimum Ci. zelo stroga, izborna, lex superbissima L., superbissimus titulus Plin. iun., superbum est … et non ferendum dicere Ci. priča o prevzetnosti, aliud consilium (sc. instituere) superbum Ci. bi bilo prisilno, bi bilo prevratno; pesn. z inf.: quondam Herculeam servare superba pharetram Sil.; subst. n.: ne superbum esset Ci. da to ne bi bilo videti prevzetnost, da to ne bi bila prevzetnost, superba loqui Plin. iun. prevzetno govoriti. —

II. (v blagem, pozitivnem pomenu)

1. (o osebah) ponosen, vzvišen, visok, izvrsten, odličen: Atridae H., tui … iudiciis debes esse superba viri O. ponašati se, Aiaci non est tenuisse superbum O. slavno, hinc populum late regem belloque superbum venturum (sc. esse) V., Phoebe superbe lyrā Tib., quo fas est ire superbas virtute et factis animas Sil.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr. pojmih) imeniten, krasen, sijajen, odličen, slaven, bleščeč, dičen: apparatus habitusque L., ostrum aulaea V., postes auro spoliisque superbi V., superba civium potentiorum limina H., sedes superbae V., Cat., Ilium V., domus Sen. tr., palla O., arca Mart., illa quidem (sc. mensa) lauta est dapibusque instructa superbis Mart., merum H. izvrstno, triumphus H., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; occ.: pira Col., Plin. slastne hruške, olivae Plin. plemenite olive (neka debelejša, bolj mesnata vrsta oliv), herba Ap. h. = kamilica.

supercilious [sju:pəsíliəs] pridevnik
nadut, domišljav, ohol; prezirljiv, zaničljiv, omalovažujoč

superior¹ [sjupíəriə] pridevnik (superiorly prislov)
(o prostoru) gornji; (o položaju) višji; (o kakovosti) boljši; (o številu) večji; močnejši (in v)
prekašajoč; ki je nad čem, superioren, vzvišen, izreden
trgovina izvrsten, odličen; (o vinu) žlahten
(često slabšalno) imeniten, izobražen; ohol, domišljav, nadut, aroganten

with a superior air domišljavo, naduto, zviška
superior to bribery vzvišen nad, nedovzeten za podkupovanje
superior court ameriško najvišje sodišče v državi (v ZDA)
superior forces vojska premoč
superior knowledge izredno, zelo visoko znanje
superior letter črka, ki stoji nad vrstico
superior limit zgornja meja, skrajni rok, najvišja vsota
superior person od drugih bolj izobražena oseba; domišljava oseba, nadutež; (ironično) fina oseba
superior wisdom višja modrost
to be superior to biti boljši od
they are superior to flattery niso dovzetni za laskanje
he should be superior to revenge ne bi se smel udajati želji po maščevanju
to rise superior to s.th. pokazati se vzvišenega nad čem, ne si pustiti vplivati od česa
they were superior to us in number bilo jih je več kot nas
he thinks himself superior on se ima za nekaj boljšega

supīnus 3 (sub, stlat. sup; prim. lat. suppus, suppāre, gr. ὕπ-τιος nazaj naslonjen, vznak: ὑπό)

1. (od spodaj) navzgor obrnjen; poseb. o rokah pri molitvi ali prošnji; ko so starodavniki molili ali prosili, namreč rok niso sklepali, ampak so jih dvigali kvišku in obračali dlani proti nebu: tendoque supinas ad caelum manus V. supinas deinde tendens manus conmilitones … orabat L., supinas manus ad caelum ac deos tendentes orantesque, ut … L., e muris supinas manus tendentes orare coeperunt Cu., caelo supinas si tuleris manus H., protendo ad genua vestra supinas manus Petr., porrigere ad aliquem supinas manus Petr., advenientem … exercitus … supinis manibus excepit velut dono deum oblatum Suet., supinus iactus L. navzgor, krožni, arborum tonsura supinior Plin. bolj navzgor, odzgoraj navzpod, (sc. vites) in supinum excisae Plin. navzgor (ali morda: zadaj).

2. nazaj sklonjen (uklonjen), nazaj upognjen, (nazaj) zapognjen, nazaj ukrivljen (zakrivljen), nazaj naslonjen, vznak ležeč: Front., Amm. idr., quid nunc supina susum caelum conspicis? Pl., motu corporis prono, obliquo, supino Ci., os Ci., ora Ci., Plin. iun., caput, cervix, vultus Q., cum supina (sc. manus) in sinistrum latus, prona in alterum fertur Q., modo versā modo supina manu gesticulatus (krileč) Petr., falx Plin., Iuv. cornua Plin. cathedra Plin. stol z upognjenim naslanjalom, naslanjač, naslonjač, palmes Mart., stertit supinus H. vznak (na hrbtu) ležeč, ubi ager cubat supinus Cels., cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv., supinum clamosus iuvenem pater excitat Iuv. v postelji ležečega, supini cubitus Plin. ali supina iacendi positio Cael. ležanje na hrbtu; enalaga: venter supinus H. trebuh vznak ležečega.

3. (o svetu) naslonjen, po malem se dvigajoč, po malem napet, položen, poševno razširjen (razprostrt, razpotegnjen): vallis L., colles V., Tibur H., tellus, vindemia, mare Plin., solum Plin. iun., planities Amm.; subst.: per supina camporum Amm. po valovitem dvigovanju in spuščanju.

4. navzgor idoč: si haec supina perseverantibus evaseris studiis Q., supina tabulae schida Plin. kolikor mogoče dolga.

5. nazaj idoč, nazaj tekoč: nec redit in fontes unda supina suos O., fluminaque in fontes cursu reditura supino O., refracta videntur omnia converti sursumque supina reverti Lucr., carmen Mart. pesem, katere nazaj brani verzi imajo isti metrum, kot če jih beremo naprej.

6. metaf.
a) „z nazaj upognjeno glavo“, „glavo (nos) visoko noseč“ = ošaben, prevzeten, ohol, nadut: honore supinus Pers., talia tum refert supinus Mart.
b) „mlahavo (nemarno, brezdelno) naslonjen nazaj “ = nemaren, brezdelen, nedelaven, brez dela, ležeren, starejše praznovit: Dig., supinus et neglegens Sen. ph., oratores otiosi et supini Q., supinus Maecenas Iuv.; o stvareh: animus Cat., compositio Q., auris Mart., deliciae supiniores Mart.
c) kot gram. t.t. (o glagolskih oblikah, ki se s samostalniško sklonsko končnico (sklonilom) tako rekoč „nazaj naslanjajo“ na glagol) α) = namenilnik, supín: Char., Prisc. β) = glagolnik, gerúndij: Char., Prisc.