Franja

Ofillius (Ofilius, Offilius) -iī, m Ofílij

1. Kampan(ij)ec visokega rodu: L.

2. Aulus Ofillius Avel Ofilij, Ciceronov sodobnik in Cezarjev prijatelj, pravnik: Ci. ep.

Ōlenus (Ōlenos) -ī, f (Ὤλενος) Ólen

1. mesto v Ahaji med Patrami in Dimo: Plin. (z nom. Olenum).

2. staro mesto v Ajtoliji ob Trakintu: Sen. tr., Hyg. — Od tod adj. Ōlenius 3 (Ὠλένιος) ólenski, iz Ólena, olénijski = ajtól(ij)ski: capella ali pecus O. = Amalthea, astrum Stat., Tydeus Stat. (ker je rojen v ajtol(ij)skem Kalidonu).

oleō -ēre -uī (nam. *odeō; prim. odor)

1. dišati, dehteti, vonjati: Pl., Plin., Iuv., Stat. idr., olentes menthae O., (sc. apium) olentia pascua V.; occ. smrdeti: Pl., Lucan., Mart., Icti. idr., olentis uxores mariti (= kozla) H.; metaf.: verba oblitterata et olentia T. zastarele. Skladi: dišati, vonjati po čem z abl.: Afr. ap. Non., nardo Pr., Arabo rore O., olentia sulphure stagna; še pogosteje z acc.: Ter., Varr., o. unguenta Pl., vina oluerunt Camenae H., pastillos Rufillus olet, Gorgonius hircum H., unguentum magis laudari, quod ceram quam quod crocum olere, videatur Ci., nihil o. Pl., Ci. ep.; z adj. in adv.: grave olens V. močno dišeč, suave olens V., Cat. prijetno dišeč, blagodišeč, bene o. O., Ci., male Pl.

2. metaf.
a) dišati po čem = razode(va)ti, ovajati, (po)kazati kaj: malitiam Ci., nihil peregrinum Ci., verba olent alumnum Q., Epicurus nihil (acc.) olet ex Academiā Ci. nič ne diši po Akademiji = Epikur ne pozna nič akadem(ij)skega duha.
b) dišati = da(ja)ti se čutiti (spozna(va)ti, zazna(va)ti), čutiti se, zlahka biti zazna(va)n, spozna(va)ti: olet homo quidam Pl. čutiti ga je, voham ga, aurum olet huic Pl. moj denar mu diši = čuti, da imam denar, illud non olet unde sit … ? Ci. ali temu ni lahko spoznati vzroka = ali to ne razodeva svojega vzroka?

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: olunt Petr., olat Afr. fr. olant, olĕre Pl.

Olophyxos -ī, f (Ὀλόφυξος) Olofíks, mesto na vzhodni obali halkid(ij)skega polotoka Akte: Plin.

Olympos in Olympus -ī, m (Ὄλυμπος) Olímp

1. ime več gora, npr. v Likiji, Miziji, Lakoniji, na Cipru, na Lezbosu in drugod; poseb. zelo visoki Olimp ob makedonsko-tesal(ij)ski meji, po bajki bivališče bogov (zdaj Elymbo ali (turško) Semavat Evi (= bivališče nebeščanov)): Enn., Varr., O., H., Lucan.; pesn. meton. = nebo: Varr., Sen. tr., processit vesper Olympo V., summo delabor Olympo O. — Od tod subst. Olympiadēs -um, acc. -adas, f Olimpiáde, Olímpijke = na Olimpu bivajoče Muze: Varr. —

2. flavtist, Marsijev učenec, ki se je spustil v tekmovanje s Fanom: O., Plin., Hyg.

3. mesto v Kilikiji ob gori Olimp (zdaj razvaline pri kraju Deliktash): Ci., Eutr., Fl. — Od tod preb. Olympēnī -ōrum, m (Ὀλυμπενοί) Olímpijci, Olimpéni: Ci.

Othrys -yos, acc. -ym in -yn, m (Ὄϑρυς) Ótris, visoko in gozdnato gorovje v tesal(ij)ski pokrajini Ftiotida: V., O., Plin.; po poznejših pesnikih je to gorovje v Trakiji: Stat., Val. Fl. — Od tod adj. Othrysius 3 ótriški, ótrijski, pesn. = trákijski, tráški: pruina, orbis Mart.

Pagasae -ārum, f (Παγασαί) in Pagasa -ae, f: Mel. in Pagasē -ēs, f: Pr. Págaze (Págaza), primorsko mesto v Tesaliji (zdaj Volo), kjer je bila baje zgrajena ladja Argo: Val. Fl. — Od tod adj.

1. Pagasaeus 3 (Παγασαῖος) pagazájski, pagáški: sinus Mel., carina, puppis O. ali ratis Lucan. = Argo coniunx O. = Alcestis (Alkestida, Admetova žena, hči tesal(ij)skega kralja Pelia); subst. Pagasaeus -ī, m Págazec, Pagazájec, Pagažán = Jazon: O.

2. Pagasēius 3 (Παγασήιος) pagazájski, págaški: puppis Val. Fl.

3. Pagasicus 3 pagazájski, págaški: sinus Plin.

Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

3. Evandrov sin: V.

4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.

Paphlagō -onis, acc. pl. -as, m (Παφλαγών) Paflagón(ij)ec, preb. maloazijske pokrajine Paflagonije: Pl., N., Mel.; Paflagon(ij)ci so prišli v pregovor zaradi svoje robatosti: rustici homines Paphlagones appellati Cu. — Od tod adj. Paphlagonius 3 (Παφλαγόνιος) paflagón(ij)ski: Plin.; subst. Paphlagonia -ae, f (Παφλαγονία) Paflagónija, maloazijska dežela med Pontom in Bitinijo: L., Ci., Cu., Mel., Plin.

Paros: O., V., Mel. ali Parus: N., L. -ī, f (Πάρος) Páros, eden izmed Kikladov v Egejskem morju, Arhilohov rojstni kraj, sloveč po svojem belem marmorju, zato: marmorea O., nivea V. — Od tod adj. Parius 3 (Πάριος) pároški, pár(ij)ski: marmor O., H., Petr., lapis V. (Πάριος λίϑος) par(ij)ski (paroški) (beli) marmor, iambi H. = Arhilohovi, crimen N. ki zadeva Paros, zaradi neosvojenega Parosa; otočani Pariī -iōrum, m Párijci, Parošáni: N., L., Plin.

Pherae -ārum, f (Φεραί) Fêre

1. obrežno mesto v Meseniji: L., N.

2. mesto v Tesaliji s pristaniščem, imenovanim Pagasae (Pagaze), Admetova prestolnica (zdaj Velestino): Ci., L. — Od tod adj. Pheraeus 3 k (tesál(ij)skim) Feram spadajoč, fêrski: Alexander Pheraeus Ci., N. ali samo Pheraeus O. Aleksander Ferski (iz Fer), kruti tiran v Ferah v letih 370—357 pr. Kr., gens O. krut rod (kakršen je bil rod tirana Aleksandra); pesn. metaf. = tesál(ij)ski: vaccae O. Admetove krave, ki jih je pasel Apolon; subst. Pheraeī -ōrum, m (Φεραῖοι) Fêrci, Ferájci, preb. (tesal(ij)skih) Fer: Ci.

Phylacus -ī, m (Φύλακος) Fílak, ustanovitelj tesal(ij)skega mesta Filaka (gl. Phylacē), Ifiklov oče, ded Laodamejinega soproga Protezilaja: Hyg. — Od tod patron. Phylacidēs -ae, m (Φυλακίδης) Filakíd = Fílakov potomec (o Protezilaju): O., Pr.

Phyllos (Phyllus) -ī, f (Φύλλος) Fílos (Fílus), mesto v tesal(ij)ski pokrajini Tesaliotida: pecorosa Stat. Od tod adj. Phyllēius in Phyllēus 3 (Φυλλήιος, Φυλεῖος) fíloški, pesn. = tesál(ij)ski: iuvenis (= Caeneus) O., mater O. (morda Laodamija).

Pīeria -ae, f (Πιερία) Piérija, makedonsko primorje med Olimpom in Haliakmonom: L., Mel. — Od tod adj. Pīericus 3 (Πιερικός) piérijski: Plin. — Po imenu Pīeria eponim Pīeros ali Pīerus -ī, m Píer

1. kralj v Peli, ki je dal svojim devetim hčeram imena Muz; hčere so se spustile z Muzami v tekmovanje, a so bile premagane in za kazen spremenjene v srake: O.

2. po drugi bajki je bil oče Muz: Ci., O. — Od tod Pīeris -idis, voc. -i, f (Πιερίς) Pierída = Múza: H., O.; pl. Pīeridēs Pieríde = Pierove hčere ali Muze: Ci., H., V., O.; adj. Pīerius 3 (Πιέριος) piérijski
a) = tesál(ij)ski: quercus Pr. s tesal(ij)ske gore Pier, paelex H., domus Mel. palača Muz.
b) k Muzam sodeč, pesniški: via O. pesništvo, proučevanje pesništva, poezija, modi H. pesmi, frons Mart.; subst. Pīeriae -ārum, f piérijske (boginje), Piérijke = Muze: Musae, quas Pierides et Pierias poëtae solent appellare Ci.

Poenus 3 (prim. Phoenix) feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: Stat., navita H., leones V. afriški; komp.: est nullus me hodie Poenus Poenior Pl. nihče ni bolj vešč punščine, nihče ni večji strokovnjak za punščino; subst. Poenus -ī, m Púnec, Kartažàn, Kartažán, Kartáginec: Poenus plane est Pl. ves (skozi in skozi) je Punec; occ. = Hannibal: Ci., L.; kolekt.: Poenus advena L. punski prišleki (prišleci, priseljenci), Poenus uterque H. Punci tostran in onstran Herkulovih stebrov, hispan(ij)ski in afriški Punci; pl. Poenī -ōrum (Poenûm: Sil.), m Púnci, Kartažáni, Kartáginci, ki so izhajali iz Feničanov; bili so razvpiti kot verolomen narod: Poeni foedifragi Ci., primi Poenorum V. — Od tod adj.

1. Poenicus 3 (Ca., Varr., Sil.), mlajše Pūnicus 3 feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: bellum, litterae Ci., regna V., lingua Varr., Plin., fides S. punska zvestoba; iron. = nezvestoba; prim. Punica ars, fraus, perfidia, astus, versutiae L. Ker so Punci menda iznašli tudi škrlat, pomeni Pūnicus 3 pesn. meton. tudi škrlaten, bagren(ordeč), škrlatnordeč: sagum H., tunicae Val. Max., rostra columbarum Pr., mālum Varr. idr. granatno jabolko, granatnica = subst. Pūnicum -ī, n: O., Plin., grana Plin. pečke (peške) granatnega jabolka, arbos Col. poet. bot. granatovec (Punica granatum Linn.). — Adv. Pūnicē (Poenicē) (po) púnsko, kartažánsko, kartáginsko: Adibo [ad] hosce atque appellabo Punice Pl., si respondebunt, Punice pergam loqui Pl., quid ais tu? ecquid commeministi Punice? Pl., vin appellem hunc Punice? Pl., saluta hunc rusus Punice verbis meis Pl., video enim, qui de agri cultura scripserunt et Poenice et Graece et Latine, latius vagatos, quam oportuerit Varr., loquitur nunquam nisi Punice et si quid adhuc a matre graecissat Ap.

2. Pūniceus (Poeniceus) 3 in Pūnicius (Poenicius) 3
a) púnski, kartažánski, kartáginski: religio L., dux O.
b) meton. škrlaten, bagren(ordeč): taenia V., cruor O., panis purpureus (temnordeč), Poeniceus (svetlordeč) Pl., pomum O. granatno jabolko.

3. Pūnicānus 3 po púnski (kartažánski, kartáginski) šegi (po púnsko, kartažánsko, kartáginsko) narejen (izdelan): fenestra Varr., lectuli Ci.

pōlea -ae, f póleja, pri Sir(ij)cih = prvo blato mladega osla: asinini pulli fimum, quod primum edidit — poleam vocant —, Syri dant in aceto mulso Plin., item polea supra dicta, equi coagulum, quod aliqui hippacen appellant Plin., polea quoque supra dicta magnopere prodest decocta in sapa Plin.

Pompēī (in Pompēiī) -iōrum, m (pl. od Pompēius = „naselbina rodu Pompejev“) Pompêji, mesto v južni Kampaniji 20 km jugovzhodno od Neaplja; l. 79 po Kr. ga je zasul Vezuv(ij) ob svojem izbruhu, danes je večji del mesta izkopan: L., Sen. ph. — Od tod adj. Pompēiānus 3 pompêjski: vinum Plin.; subst.

1. Pompēiānum -ī, n (sc. praedium) Pompeján(um) = Pompêjsko, Ciceronovo podeželsko posestvo blizu Pompejev: Ci.;

2. Pompēiānī -ōrum, m Pompejáni, Pompêjci, preb. Pompejev: Ci.

pōns, pontis, m (indoev. baza *pent- iti, stopati; prim. skr. pánthā-ḥ steza, pot, tir, gr. πάτος steza, stop(inja), πατέω stopati, iti, πόντος morje tj. „morska pot“, ἀπάτη „iznajdba“, prelest, prevara, zvijača, sl. pot, got. finthan = stvnem. findan, fintan = nem. finden najti, stvnem. fendeo pešec)

1. brv, most: Iuv., Sen. ph. idr., pontem facere in flumine Ci., C., N. narediti most čez reko, per Nilum N., amnem iungere ponte L. premostiti reko = flumini pontem imponere Cu. ali inicere L. ali indere T., pontem scindere Lact. ali rescindere C., L., N. ali solvere T. ali dissolvere N. ali interscindere Ci. ali rumpere Q. ali interrumpere C., L. ali vellere V. podreti most; pl. pontes o mostu na več (obočnih) polah (travejah), most na (obočnih) polah (kobilah, branah, opornikih, (mostnih) kozah): pontes per amnem iungi T.

2. occ.
a) lesena (z lesom tlakovana) steza skozi močvirje: pontes longos … angustus trames inter pontes T.
b) (pri)dvižni most: S. fr., Suet., nec non trepidi formidine portas explorant pontisque et propugnacula iungunt V., pontes et scalas inferre propugnaculis S.
c) ladijski most(ič), izkrcevalni most(ič): ratis stabat ponte parato V.
d) ladijski krov, paluba: naves pontibus stratae L., T.
e) v pl. (o)gredje, nadstropje, oder v stolpih: turris pontibus altis V., turrim, compactis trabibus quam eduxerat ipse subdideratque rotas pontisque instraverat altos V.
f) pontes dohodni mostiči, brvi po katerih so posamezniki ob komicijah hodili glasovat na Komicij ali Forum: Ci. ep., Corn. idr.; o njih tudi preg.: sexagenarios de ponte = „starost nima glasu“, starci nimajo pravice glasovanja; prim.: ut ferrent iuvenes suffragia soli, pontibus infirmos praecipitasse senes O., quem contra morem maiorum minorem annis LX de ponte in Tiberim deiecerit Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino 100). — Kot geogr. nom. propr. Pōns, Pontis, m

1. Pons Argenteus Argentejski (= Srebrnorečni) Most, kraj v Narbonski Galiji z mostom čez Argentej (= Srebrna reka) (Argenteus, amnis Argenteus, flumen Argenteum, zdaj Argens): Lepidus ap. Ci. ep.

2. Pons Campanus Kampan(ij)ski most čez Savono (Sāvō) ob Apijevi cesti za Sinueso: H., Plin.

Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).

Psōphīs -īdis, acc. -īda (-ĭda: Stat.), f (Ψωφίς) Psófida, mesto v arkad(ij)ski pokrajini Psofidija: O., Stat. — Od tod adj. Psōphīdius 3 psófidski, iz Psófide izhajajoč, v Psófidi rojen: Aglaus Plin., Val. Max.