Franja

raggiuntare v. tr. (pres. raggiunto) ponovno spojiti, spajati; zvezati, sešiti

re-stringo -ere -strīnxī -strictum (re in stringere)

1. nazaj ali nase potegniti (potegovati, potezati, vleči): laevam Q., restrictis manibus Petr.

2. (nazaj, zadaj) (z)vezati, zvezati (zvezovati), privezati (privezovati): manus ad terga restringere Plin., lora restrictis lacertis sensit H., (sc. Octavia) restringitur vinctis T., vinclum fasciae ad arcum sellae restringere T.; z dat.: restrictus silici Cat.; metaf.
a) prikleniti (priklepati) koga na kaj, nape(nja)ti koga k čemu, natanko odkazati (odkazovati) mu kaj: omnes ad custodiam pecuniae restringere Plin. iun., paralyticos restringere Tert. (o)zdraviti (= zvezati, utrditi jim zopet sklepe).
b) omejiti (omejevati), stisniti (stiskati), zadrž(ev)ati, (za)ustaviti ((za)ustavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), (s)krčiti, skrčiti (skrčevati): sumptūs, delicias et necessitates Plin. iun., animum maestitiā T. utesniti (utesnjevati), vzbuditi (vzbujati) tesnobo (tesnoben občutek).

3. nazaj potegniti (potegovati, potezati, vleči), da se kaj odpre = raztegniti (raztegovati, raztezati), odpreti (odpirati): dentes Pl. idr. (po)kazati zobe, (za)režati, labella Ap., rabies restricta Lucr. režeči srd. — Od tod adj. pt. pf. restrictus 3, adv. -ē

1. trdo napet, tesen, ozek: toga Suet. trdno op(rij)eta (naspr. toga fusa (pre)ohlapna), digiti restrictiores Suet. krajši.

2. metaf.
a) strog, oster, trd(en), natančen, previden: Ambr., Cod. I. idr., summum imperium non restrictum nec praeseverum T., restricte praecipere Ci., restricte observare, ne plus reddat Ci.
b) skop, škrt, škrtljav, boren, pičel: restrictus et tenax Ci., in iis qui se adiuvari volent, restricti esse non debemus Ci., ad largiendum alieno restrictior Ci., tam restricte facere id Ci., restrictius uti rebus praetereuntibus Aug., restrictissime facere Plin. iun. (naspr. plenissime).
c) skromen: an restrictius arbitraris per orbem terrarum legendum dare duraturam memoriam suam, quam … Plin. iun.

rope up prehodni glagol
zvezati, privezati, pritrditi, pričvrstiti z vrvjo

rope up ferry (pulley, winch) brod (škripec, vitel) na vrv

sàpēti sȁpnēm, sȁpni, sàpēh sȁpē, sȁpeo sȁpēla, sȁpēt -a
1. zapeti: oj djevojko, sapni puce pod grlom
2. speti: sapeti konje; sapeti konju prednje noge
3. zvezati: sapeti kome ruke, koga u ruke i noge, koga u sve četiri

savézati sàvēžēm zvezati: savezati komu ruke

scarf² [ska:f]

1. samostalnik
zareza (v lesu); spoj s klinom dveh prirezanih krajcev lesa; spojitev, vezanje (kosov lesa)

2. prehodni glagol
tehnično zvezati, spojiti

schalten preklapljati, preklopiti (auf na); (einschalten) priklapljati, priklopiti; Auto: prestaviti; Elektrizität stikati; Elemente in Reihe: zvezati; (wirtschaften) gospodariti (in po, mit z); schalten und walten gospodariti po mili volji; (einfügen) vriniti; figurativ schnell, langsam: (hitro/počasi) dojemati, zapopasti; sich schalten beim Auto: dati se prestavljati

schnüren vezati, zavezati, zvezati, zu einem Bündel: povezati; (anziehen) zategniti; Jagd Fuchs: nizati (noge); unangenehm: stiskati, vezati; Angst usw. die Kehle: stiskati; vezati z vrvico, Technik rediti; sich schnüren nositi steznik; sich in das Fleisch schnüren zarezati se v meso

shackle [šækl]

1. samostalnik
veriga; verižni člen, obroček
navtika člen verige za sidro
množina, figurativno okovi, vezi, spone; zapreke, ovire

the shackles of convention konvencionalne spone

2. prehodni glagol
vkleniti, zvezati
figurativno ovirati, zavirati

skòpčati -ām
1. zapeti: skopčati dugme, puce
2. speti, združiti, zvezati: skopčati jedan problem s drugim; to je skopčano s velikim žrtvama

solidō -āre -āvī -ātum (solidus)

1. (z)gostíti (zgóščati, zgoščeváti), utrdíti (utŕjati, utrjeváti), (s)trdíti (stŕjati, strjeváti) (o)krepíti (okrépljati, okrepljeváti), podkrepíti (podkrépljati, podkrepljeváti), (u)čvrstíti (učvŕščati, učvrščeváti): Cels., Amm. idr., area cretā solidanda tenaci V., locus fistucationibus solidetur Vitr., purgamenta ex spuma solidantur Sen. ph., hoc (sc. stanno) fistulae solidantur Plin., aedificia saxo T., solidati muri propugnacula addita, auctae turres T., arenae aggestu ad terrae speciem via solidata Aur.; pesn.: facies solidata veneno (sc. proti trohnobi) Lucan.

2. metaf.
a) strníti, stŕniti (stŕnjati, strnjeváti), (za)celiti, utrdíti (utŕjati, utrjeváti): nervos abscissos, incisos Plin., ossa fracta Plin., fracta Plin. iun.
b) dopolníti, dopólniti (dopolnjeváti), izpopolníti, izpopólniti (izpopolnjeváti), popolníti, popólniti (popolnjeváti), popráviti (poprávljati): rationes Asc.

3. pren. utrditi (utŕjati, utrjeváti), (o)krepíti (okrépljati, okrepljeváti), (u)čvrstíti (učvŕščati, učvrščeváti): Cypr. idr., rem Romanam Aur., illud constitutione Cod. Th. ustanoviti (ustanavljati); tudi zvezati, povezati: viro uxorem … coniugio solidare Lact.

spòjiti spȍjīm
1. spojiti: spojiti koncem
2. zvezati: spoji ta dva slova crticom
3. združiti: spojiti prijatno s korisnim
4. stakniti

spùstiti spȕstīm
I.
1. spustiti: spustiti veo, koprenu, zavjese, kovčeg u raku
2. povesiti: spustiti pogled
3. znižati: spustiti cijene robi, glas
4. zvezati, zviti: spustiti jedra spustiti, zviti jadra
5. vreči: spustiti sidro
6. splaviti: spustiti brod u more
II. spustiti se
1. spustiti se: spustiti se niz stepenice, niz konopac
2. pasti: spustiti na koljena; spustila se noć, magla
3. uliti se: spustila se kiša
4. ponižati se: spustiti se do životinje

spȕtati -ām spȕtiti -īm zvezati: sputati komu ruke, noge; imati sputane ruke

strafilare v. tr. (pres. strafilo) navt. (z vrvico) zvezati, pritrditi jadrna konca

sub-stringō -ere -strīnxī -strictum (sub in stringere)

1. spodaj zadrgniti (zadrgovati), odspodaj navzgor privezati (privezovati), (z)vezati, zvezati (zvezovati), podvezati (podvezovati): substringebat caput (sc. iumenti) loro altius N., obliquare crinem nodoque substringere T. od obeh strani česati proti temenu in podvezovati (v čop), auroque ligatas substringens … comas Lucan., substringere lintea mālo Sil., carbasa Mart. jadra pobrati (pobirati), sinūs Sen. tr., carnem fasciā Suet.; pesn.: aurem substringe loquaci H. nastavljaj mu uho, pazljivo ga poslušaj.

2. metaf. omejiti (omejevati), ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: lacrimas Marc., sanguinem Veg., bilem Iuv.; pren. (v govoru) kaj (s)krčiti (skrčevati), krajše povedati: effusa Q. — Od tod adj. pt. pf. substrictus 3 „zožen“, „stisnjen“, ozek, tesen, kratek, droben, slok, suh, mršav: ilia O., crura (namreč krtove) O., testes castorum Plin., tunicae Gell., venter (sc. tauri) paulo substrictior (po novejših izdajah subtruncior) Col.

take over prehodni glagol
prevzeti (namesto koga, po kom) (službo, dolžnost, odgovornost); prepeljati; (telefon) zvezati (to z)
neprehodni glagol
politika prevzeti vladanje, vlado; vzeti stvar (položaj) v roke, prevzeti iniciativo

the ferry will take you over brod vas bo prepeljal
we take you over to Zagreb vežemo vas z Zagrebom

tie² [tái] prehodni glagol
zvezati, zavezati, povezati; zavozlati, narediti vozel; privezati (z vrvico), pričvrstiti (to na)
spojiti, združiti
arhitektura zvezati, spojiti (s skobo)
figurativno vezati, omejiti, preprečiti, zadržati; obvezati (koga) za kaj
glasba vezati, ztivati (note)
medicina podvezati (žilo)
sleng prekositi (koga)
šport doseči isto število točk kot nasprotnik, doseči neodločen rezultat (izid), biti enak z

tied and bound vezanih rok in nog
I am tied for time zelo se mi mudi
to tie a bundle povezati culo
to tie s.o.'s hands zvezati komu roke (tudi figurativno)
to tie the knot narediti vozel, pogovorno poročiti se
to tie one's tie (shoes) zavezati si kravato (čevlje)
to tie s.o.'s tongue komu jezik zavezati, utišati koga
the two teams tied moštvi sta igrali neodločeno
to be tied to one's work biti privezan na svoje delo

tie down prehodni glagol
zvezati; privezati (to k, za)
vezati, primorati, prisiliti, podvreči

we are tied down to certain conditions vezani smo na določene pogoje

trabar zvezati, speti, sklopiti; prodati; zgostiti, zatesniti

trabar batalla bojevati se, spopasti se
trabar conversación navezati pogovor
trabar disputa prepir začeti
trabarse gost postati (tekočina); začeti se (boj)
trabarse con spopasti se s
trabarse de palabras spričkati se, v lase si skočiti
trabarse los pies noge si zaplesti (v)
se traba de lengua, la lengua se le traba jezik se mu zapleta, jeclja