Franja

post meridiem [póustmərídiəm] prislov
popoldne (p.m.)

10 p.m. deseta ura zvečer

pôzen tardif, avancé, en retard ; (zgodovina) bas

pozno tard, tardivement
biti pozen tarder, être en retard
pozna latinščina basse latinité ženski spol
pozno sadje fruits moški spol množine tardifs
pozna ura heure ženski spol tardive
pozno zvečer sur le tard
pozno je il est tard
pozno v noč bien avant dans la nuit
ob pozni nočni uri à une heure avancée de la nuit
v pozni jeseni dans l'arrière-saison, à la fin de l'automne
pozno cveteč tardiflore
pozno postaja il se fait tard
(pre)pozni ste vous êtes en retard
pozno vstajati se lever tard
tako pozno! à une heure pareille!

pozno [ô] spät; (ob pozni uri) zu später Stunde
pozno ponoči spät in der Nacht, spät nachts, zu vorgerückter Nachtstunde
pozno popoldne am Spätnachmittag
pozno poleti/jeseni/pozimi/spomladi im Spätsommer/ Spätherbst/Spätwinter/Spätfrühjahr
pozno zvečer spätabends, am späten Abend
pozno vstajati ein Spätaufsteher sein, ein Langschläfer sein

pôzno late; at a late hour

prepozno too late
pôzno zvečer late in the evening
hoditi pôzno spat, prihajati pozno domov to keep late hours
pôzno vstajati to get up late
pôzno postaja it is getting late
pôzno se je oženil he got married late in life
bolje pôzno kot nikoli better late than never

pôzno tard

pozno ponoči tard dans la nuit
pozno v noč à une heure avancée de la nuit, bien avant dans la nuit
pozno zvečer tard dans la soirée, sur le tard
pozno je il est tard
pozno postaja il se fait tard
pozno priti arriver tard
bolje pozno kot nikoli mieux vaut tard que jamais

predpredvčérajšnjim trasanteayer; hace tres días

predpredvčerajšnjim zvečer trasanteanoche

Rak samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ RákOzvezdje Rak je pri nas zvečer vidno od decembra do junija. ▸ A Rák csillagkép nálunk decembertől júniusig látható esténként az égbolton.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ RákLuna v Raku bo v odnose prinesla mnogo več nežnosti, razumevanja in mehkobe. ▸ A Hold a Rákban a kapcsolatokba sokkal több érzékenységet, megértést és lágyságot hoz.
Vpliv Saturna v znamenju Raka vas sili k popuščanju v odnosih in odpovedi lastni avtoriteti. ▸ A Szaturnusz hatása a Rák jegyében a kapcsolatokban az engedékenységre és a tekintélyéről való lemondásra készteti.

Ribi samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ HalakSaturn se septembra giblje v ozvezdju Rib in je viden vso noč. ▸ A Szaturnusz szeptemberben a Halak csillagképében mozog és egész éjjel látható.
Ozvezdje Ribi - Pisces je pri nas zvečer vidno od septembra do januarja. ▸ A Halak–Pisces csillagkép nálunk szeptembertől januárig látható esténként.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ HalakSonce v Ribah vam bo povrnilo notranji mir in vas napolnilo z vitalno energijo. ▸ A Nap a Halakban visszaadja belső nyugalmát és feltölti életenergiával.
V znamenju Rib so rojeni ljudje z mnogimi umetniškimi nagnjenji in ogromno smisla za estetiko. ▸ A Halak jegyében született emberek sokrétű művészi hajlammal és erős esztétikai érzékkel rendelkeznek.

rižota samostalnik
(jed) ▸ rizottóZvečer si lahko naredimo rižoto iz zelenjave. ▸ Este készíthetünk zöldséges rizottót.
Povezane iztočnice: milanska rižota, rižota po milansko, črna rižota

rosso

A) agg.

1. rdeč:
bandiera rossa rdeča zastava
camicie rosse hist. rdečesrajčniki, garibaldinci
cinema a luce rossa pornografski kino
diventare rosso zardeti
diventare rosso come un peperone močno zardeti; pordeti na soncu

2. polit. rdeč

B) m

1. rdeča barva

2. kem. rdečilo

3. (f -sa) rdečelasec, rdečelaska

4. polit. rdeč, rdečkar

5.
rosso d'uovo rumenjak

6. ekon.
andare in rosso zadolžiti se
essere in rosso biti zadolžen

7. rdeče vino
PREGOVORI: rosso di sera bel tempo si spera, rosso di mattina la pioggia s'avvicina preg. če je nebo rdeče zvečer, se nadejaj lepega vremena, če je zjutraj, se pripravi na dež

sable² [sable] masculin pesek; médecine ledvični pesek

sable marin, à mortier, mouvant, de rivière morski, gradbeni, živi, rečni pesek
banc masculin de sable sipina
désert masculin de sable peščena puščava
carrière féminin de sable peščena jama, peščenica
bâti, fondé sur le sable zgrajen na pesku (tudi figuré)
bâtir à chaux et à sable solidno zidati
bâtir sur le sable zidati, graditi na pesku (tudi figuré)
avoir du sable dans les yeux (familier) oči si meti, kadar smo zaspani
être sur le sable (populaire) biti brez denarja, brez dela
le marchand de sable passe, a passé peskar gre, je šel mimo (se reče otroku zvečer, tik preden zaspi)

Samstagabend, der, sobotni večer; am Samstagabend ob sobotah zvečer; v soboto zvečer

sera

A) f

1. večer:
a sera, di sera zvečer
da mattina a sera, dalla mattina alla sera, da mane a sera od jutra do večera
domani sera jutri zvečer
l'altra sera predvčerajšnjim zvečer, predsinočnjim
questa sera nocoj
ieri sera sinoči
a sera inoltrata pozno zvečer
una di queste sere nekega večera
giornale della sera večernik
dare la buona sera voščiti dober večer
fa sera, si fa sera, scende la sera večeri se

2. večer (čas po večerji):
abito da sera večerna obleka

3. pren. knjižno starost; smrt

B) agg. invar. publ. večeren:
stampa sera večerni tisk

sinō -ere, sīvī, situm (indoev. kor. *sē(i)- popuščati, puščati pri miru; prim. skr. suváti gnati, priganjati, áva-syati, vi-syati izpuščati, spuščati, prenehati, ustaviti, postati, zadržati (se), avasā́nam kraj nastanitve, kraj postanka, ávasitaḥ tisti, ki se je nastanil, stanujoč, sātiḥ konec, zaključek, sāyám zvečer, sā́yakaṣ puščica, izstrelek, sḗnā puščica, izstrelek, gr. ἐάω [iz σεƑαω] puščam, ἥσυχος miren, umirjen, lat. dē-sinō, sileō, pōnō (iz *pōsinō), nem. säumen, versäumen zamujati, muditi se)

I. v pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. situs in sestavljenka pōnō. Kot v. finitum samo pren. pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), (po)trpeti, prenesti (prenašati), dovoliti (dovoljevati), ne preprečiti (preprečevati), ne (u)braniti; abs.: uxor non sinit Pl., sine foris sic (tako = tako odprto) Pl., non feram, non patiar, non sinam Ci. (tega) ne morem, nočem, ne smem dopustiti (trpeti), leges sinunt V., sinunt fata V., dum fata deusque sinebant V., nunc sinite V., dum res sinit O., moretur in libertate sinentibus nobis Plin. iun. z našim dovoljenjem, z našo privolitvijo; z inf.: non sivi accedere Ci., (sc. eae res) respirare non sinunt Ci., nec plura sinit tempus dicere O.; z ACI: Enn. ap. Ci., Pl. idr., nos transalpinas gentes oleam et vitem serere non sinimus Ci., obsequium … praecipitem amicum ferri sinit Ci., vinum ad se omnino importari non sinunt C., ne hostes multas abire sinat S., magnum corpus crescere sinito V., neu sinas Medos equitare inultos H.; v pass. z NCI: hic accusare eum moderate … per senatus auctoritatem non est situs Ci. prepovedano mu je bilo, vinum in dolio sinitur fermentari Col., vitis suci gratiā exire sinitur Plin.; z zahtevnim stavkom: sivi, ut expleret animum suum Ter., sinite, exorator sim Ter.; s samim cj. (poseb. imp. sine, tudi sinas, v molitvah in prošnjah pogosto vrinjen): iam sine sic iratus sit Pl., sine me expurgem Ter., sine veniat Ter. naj le pride, nec sinit, incipiat V., sinite, revisam proelia V., insani feriant sine litora fluctus V., occiderit, sinas, sine nomine Troia V., sine vivat ineptus H., sine pascat durus aretque! H. —

II. v pogovornem jeziku samo sine = naj bo, bodi, (že) prav, v redu: sine: at hercle cum magno malo tuo, si hoc caput sentit Pl., pulcre ludificor, sine Pl.; sine modo le pusti, naj le: sine modo venire salvum Pl., sine modo adveniat Pl.; z obj. v acc. (razen redkih izjem samo pri pesn.): id nos non sinemus Ter., sinite arma viris V. prepustite, sine hanc animam V. pusti mi življenje, non sinat hoc Aiax O., transitum non sinit Plin., ne istuc Iuppiter optimus maximus sīnit (gl. opombo spodaj) L. tega Jupiter … ne daj (ne prizadeni, ne dovoli), tako tudi: illud nec di sinant Plin. iun. ali z izpuščenim obj.: ne di sīrint ali siverint Pl.; elipt. (akuzativu je treba v mislih dostaviti kak inf.): istuc sino (sc. facere) Pl. tega ne storim, sine me (sc. ire) Ter. pusti me, naj grem, binis mensibus porcos sinunt cum matribus (sc. esse) Varr. puščajo pri materah, neu propius tectis taxum sine (sc. crescere) V.; tako tudi pri dvojnem acc.: pontem intactum (sc. esse) sinere Cu. — V pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. pf. situs 3

I.

1. (tja) postavljen, položen, dan: aurum in latebris situm Pl., ea (sc. mater mortua) exadversum sita erat Ter., nec plus aqua sita siet unam horam Ca., quae (sc. pluma) sita cervices circum collumque coronat Lucr., Romuli lituus … cum situs esset in curia Saliorum Ci.

2. occ.
a) postavljen = ustanovljen, sezidan, zgrajen: ara Druso sita T., vallum duabus legionibus situm T., Philippolim a Macedone Philippo sitam circumsidunt T., urbes Macedonibus sitae T.
b) pokopan, zagrebèn, zasut, starejše pogrében (o umrlih): Pl., Plin., siti dicentur hi, qui conditi sunt Enn. ap. Ci., Marii sitas reliquias apud Anienem dissipari iussit Sulla victor Ci., situs est (sc. Aeneas), quemcumque eum dici ius fasque est, super Numicum flumen L.; od tod kot nagrobni napis: hic siti sunt Acarnanes … L., Lygdamus hic situs est Tib.
c) (pri menjalcu) naložen: immo apud trapezitam situmst (sc. argentum) Pl.; metaf.: quod apud nos fallaciarum sex [s]itumst (po nekaterih izdajah structumst) Pl. —

II. kot adj. pt. pf.

1. kje ležeč, stoječ, nahajajoč se, bivajoč, situm esse kje ležati, stati, nahajati se, biti: in ore sita lingua est finita dentibus Ci., sitae fuere et Thespiades (sc. statuae) ad aedem Felicitatis Plin., ara sub diu (= divo) sita Plin., inter duo genua naribus sitis Plin.
a) (o krajih, mestih) ležeč ali stoječ, situm esse kje stati (ležati), biti: qui locus, quod in media insula est situs, umbilicus Siliciae nominatur Ci., insula ea sinum … claudit, in quo sita Carthago est L., (sc. oppidum) situm inter duas Syrtīs S., urbes … , quae in ora sitae sunt Thraciae N., regio … ipsa contra Parthiae tractum sita Plin., urbs … ex adverso (nasproti) eius (sc. Carthaginis) sita Plin., Chelidonias insulas diximus Asiae … ante promunturium sitas Plin.
b) occ. (o osebah, narodih) kje (pre)bivajoč, domujoč, živeč: Scytharum gens haud procul Thraciā sita Cu., populi post Euphratem et Tigrim amnes siti Cu., cis Rhenum sitae gentes Vell., ultra siti sunt Modubae Plin., Indi procul a nobis ad orientem siti Ap.; pren.: hoc erit tibi argumentum semper in promptu situm Enn. ap. Gell. boš imel vedno pri roki, ti bo vedno na razpolago, in melle sunt linguae sitae vostrae Pl. ležijo v medu = so medenosladki, so sladki kot med, quas artes semper in te intellexi sitas Ter. da so (bivajo) v tebi, haec sita sunt ante oculos Ci. to je navzoče, to je pred našimi očmi (pred nami), voluptates in medio sitas esse dicunt Ci. „da ležijo na sredini“ = da so jih lahko vsi deležni, terrena quaedam inter homines sita Gell. nekatere zemeljske stvari, ki so človeku blizu.

2. metaf.
a) s kom v kaki (tesni ali rahli) zvezi stoječ (se nahajajoč, bivajoč), povezan: socios, amicos, procul iuxtaque sitos S. fr., frater, propinqui, longius siti T.
b) situm esse in aliqua re ali in aliquo stati na čem, sloneti na čem, biti na kom (npr. na meni, tebi, nas, vas), opirati se na koga, kaj, temeljiti na kom, čem, odvisen biti od koga, česa: in patris potestate est situm Pl., in te spes nobis omnis sita est Ter., huic profecto ipsi, quantum est situm in nobis, et opem et salutem ferre debemus Ci., huiusce rei potestas omnis in vobis sita est Ci., qui omnem vim divinam in natura sitam esse censet Ci., in armis omnia sita S., cuius spes omnis in fuga sita erat S., in unius pernicie eius patriae sitam putabant salutem N., in vestra manu situm est z inf.: Ap.

Opomba: Nenav. obl. iz perfektovega debla: siit (= sīvit) Ter., Varr. fr., sieris (= sīveris) Pac. fr., sierit (= sīverit) Pl., sierint (= sīverint) Cu. Sinkop. in skrč. obl.: sīstī, sīstis, sīris, sīrit, sīritis, sīrint, sīsset, sīssent = sīvisti, sīveris, sīverit, sīveritis, sīverint, sīvisset, sīvissent; pf. cj. (v preprosti lat.) sinueris: Lact.

sobot|a [ó] ženski spol (-e …) der Samstag, der Sonnabend (prosta dienstfreier)
velika sobota der Karsamstag, Ostersamstag
ob sobotah samstags, sonnabends
ob sobotah zvečer samstagabends, am Samstagabend
v soboto am Samstag/Sonnabend
v soboto zvečer am Samstagabend
zapoved praznovanje sobote das Sabbatgebot

soir [swar] masculin večer; popoldan; čas od poldneva do polnoči

au, le soir zvečer
du matin au soir od jutra do večera
au soir tombant ob zmračitvi
à dix heures du soir ob desetih zvečer (ponoči)
à ce soir! nasvidenje nocoj, zvečer!
le soir de vie starost
dimanche soir v nedeljo zvečer
tous les mardis soir(s) vsak torek zvečer
hier (au) soir sinoči
presse féminin du soir večerni tisk
la veille au soir prejšnji večer, zvečer prejšnjega dne
le grand soir (figuré) oznaka za revolucijo v krogih anarhistov, pozneje komunistov
le soir descend, tombe noč pada na zemljo

Sonntagabend, der, nedeljski večer; am Sonntagabend v nedeljo zvečer

sred|a² [é] ženski spol (-e …) dan v tednu: der Mittwoch (kratica : Mi)
pepelnična sreda Aschermittwoch
sreda zvečer der Mittwochabend
v sredo am Mittwoch
v sredo zvečer am Mittwochabend
ob sredah mittwochs
ob sredah zvečer Mittwoch abends

stagger² [stǽgə] neprehodni glagol
opotekati se
figurativno omahovati, oklevati, obotavljati se, kolebati, biti neodločen, dvomiti; ženirati se; umakniti se (o četah)
prehodni glagol
vznemiriti, razburiti, zmesti, osupiti, zbegati, spraviti iz ravnotežja, omajati (vero itd.); razvrstiti (kaj) v cikcaku (da se izognemo sovpadanju)

to stagger under a burden opotekati se pod bremenom
to stagger to s.o.'s feet s težavo se dvigniti (spraviti) na noge
the news staggered him novica ga je osupila
to stagger with drunkenness opotekati se od pijanosti
to stagger office hours razporediti delovne ure tako, da se izognemo navalu v konicah zvečer in zjutraj

sunset [sʌ́nset] samostalnik
sončni zahod; večer (tudi figurativno)
figurativno zaton
poetično Zahod

at sunset zvečer
sunset of life večer življenja