συν-έχω [gl. ἔχω; ep. impf. σύνεχον, pf. συνόχωκα] I. act. 1. trans. a) skupaj držim δύναμιν, vežem τὰ ὀστᾶ, obdajam, oklepam κίων οὐρανία, ὦτα zatisnem ušesa NT; b) obdržim (imam) pod orožjem στράτευμα, imam v redu, krotim, brzdam εἰρεσίας, držim trdno (ujetega) NT; c) priganjam, izpodbujam ἀγάπη τινά NT; d) stiskam ὄχλος NT; e) obdržim, ohranim, obvarujem μέλαθρον, κόσμον, δώματα; subst. τὸ συνέχον glavna stvar, družilna vez. 2. intr. ep. vežem se, skupaj se držim ὀχῆες; pf. συνοχωκὼς ἐπί τι zožen proti čemu. II. pass. 1. vkup se držim, sem tesno zvezan, držim se česa, τροχοί obtičim. 2. kroti (stiska) me kdo, πατρὶ συνέχομαι oče me strahuje; pos. muči (stiska, tare) me kaj, νόσῳ sem bolan, φόβῳ bojim se, strah me je, δίψῃ sem žejen, πυρετῷ muči me mrzlica, αἰχμῇσι napadajo me s sulicami, ἐκ τῶν δύο συνέχομαι dve čuvstvi gospodujeta nad menoj NT; πῶς συνέχομαι kako bridko mi je NT. 3. imam opraviti s čim, (resno) se bavim s čim τινί, ἔν τινι, τῷ λόγῳ (neprestano) trdim NT.
συν-οικέω 1. intr. a) prebivam, stanujem, živim skupaj s kom NT, občujem s kom τινί; b) naselim se pri kom, družim se s kom (tudi telesno), oženjen sem s kom, imam za ženo τινί, τουτέων συνοικησάντων γίνεται iz tega zakona; c) združen, zvezan sem s kom, obtežen sem s čim, imam kaj μυρίον ἄχθος, ᾧ ξυνοικεῖ. 2. trans. prebivam, stanujem s kom kje Λιβύην τινί.
συν-τετραίνω ion. συν-τιτράω (pre)vrtam, prederem skupno s čim; οἱ κόλποι τοὺς μυχοὺς ἀλλήλοις (zaliva) prodirata (segata) s svojima koncema skoro drug do drugega, se s svojima koncema skoraj dotikata; pf. pass. συντετρῆσθαι po predorih (rovih) zvezan ali spojen biti.
συν-τρέφω 1. act. vzgajam, redim koga skupno s kom, pomagam odgajati τινά τινι (μετά τινος). 2. pass. vzgajam se, zrastem, nastanem skupaj s kom ζῷα, tesno sem zvezan s kom ζῆλος, navadim se česa.
σύ-ρρους 2, skrč. iz σύρροος 1. stekajoč se. 2. v zvezi, zvezan s kom τινί.