oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska
d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil
Zadetki iskanja
- portefeuille [-fœj] masculin listnica (de cuir usnjena); mapa za spise; naslov in funkcija ministra, portfelj; resor; commerce vrednostni papirji; hranišče vrednotnic; populaire postelja
jupe féminin en portefeuille ovojno krilo
le portefeuille des Affaires étrangères portfelj, ministrstvo za zunanje zadeve
avoir un portefeuille bien garni biti bogat - pristanišč|e srednji spol (-a …) pomorstvo der Hafen (carinsko Seezollhafen, namembno Zielhafen, obmorsko Seehafen, rečno [Flußhafen] Flusshafen, ribiško Fischereihafen, trajektno Fährhafen, zasilno Nothafen, zunanje Außenhafen, dostopno le ob plimi Fluthafen, ki ne zaledeni Winterhafen, v ustju reke Mündungshafen, za tankerje Ölhafen)
ustje pristanišča der Vorhafen, der Vorhafen
pred pristaniščem im Außenhafen
vleka v pristanišče der Hafenbetrieb
pripluti/zapluti v pristanišče einlaufen
voditi/pripeljati v pristanišče einlotsen - protocole [prɔtɔkɔl] masculin uradni zapisnik; (diplomatski) protokol; etiketa
le chef du protocole au ministère des Affaires étrangères šef protokola v ministrstvu za zunanje zadeve; figuré (dostojno) obnašanje - quai [ke] masculin zidano nabrežje; obrežna cesta (vzdolž reke); peron na železniški postaji
billet de quai peronski listek
le train se trouve quai n. 3 vlak stoji na tretjem tiru
le Quai d'Orsay, familier Le Quai (= francosko zunanje miristrstvo) - réservé, e [rezɛrve] adjectif pridržan; rezerviran; oprezen
tous droits réservés vse pravice pridržane
réservé à l'usage externe (pharmacie) zunanje!
quartier masculin réservé zloglasna mestna četrt
chasse féminin réservée zasebni lov
avoir une place réservée dans le train imeti rezerviran prostor v vlaku - rétroviseur [-vizœr] masculin vzvratno zrcalo pred šoferjem
rétroviseur extérieur d'un camion zunanje vzvratno zrcalo pri tovornjaku - secrétaire [səkretɛr] masculin, féminin tajnik, -ica, sekretar, -rka; vodja zapisnika; masculin pisalna omara
secrétaire d'ambassade, de maire tajnik na (vele)poslaništvu, na županstvu (občinski)
secrétaire d'Etat zunanji minister v ZDA, v Vatikanu
secrétaire d'Etat aux Affaires Etrangères, à la Guerre tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve, v vojnem ministrstvu
secrétaire qénéral (des Nations Unies) generalni tajnik (Združenih narodov)
secrétaire particulier osebni tajnik
secrétaire féminin à la réception sprejemna dama
le premier secrétaire du parti communiste prvi sekretar komunistične stranke - secretary [sékrətri] samostalnik
tajnik, sekretar
ameriško minister; pisalna miza; zapisnikar, tajnik (društva)
tisk tisk, ki posnema lepopis
secretary-general generalni sekretar
honorary secretary neplačan tajnik (zlasti društva)
private secretary osebni tajnik
under-secretary pomočnik ministra
the Secretary of State for Foreign Aflaires, Foreign Secretary minister za zunanje zadeve, zunanji minister
Home Secretary notranji minister
Secretary of Defense obrambni minister
Secretary for War, War Secretary vojni minister
Colonial Secretary minister za kolonije
Secretary of the Treasury finančni minister - sécrétion [sekresjɔ̃] féminin izločanje
sécrétion salivaire izločanje sline
sécrétion externe, interne zunanje, notranje izločanje - segutilum -ī, n (menda hispanska beseda, še zdaj šp. sequllo) rudarski t. t. segútil = znamenje zlate žile, neka prst, ki naj bi bila zunanje znamenje in znanilec zlate žile: aurum qui quaerunt, ante omnia segutilum tollunt; ita vocatur indicium PLIN.
- spolovílo (-a) n biol., fiziol. organo sessuale, organo genitale;
zunanje spolovilo (žensko) parti genitali esterne; pog. natura
spolovila i genitali; redko le vergogne - state2 [stéit] samostalnik (State, state)
država, državna uprava
množina zakonodajno telo na Guernseyu in Jerseyu
affair of State državna zadeva
chair of state prestol
the Balcan States balkanske države
Church and State Cerkev in država
free state (v ZDA) država, v kateri ni bilo suženjstva
slave state (v ZDA) država, v kateri je bilo suženjstvo
the Secretary of State ameriško sekretar (minister) za zunanje zadeve
the States of Europe evropske države
the United States Združene države (ameriške) - stegn|o [ê] srednji spol (-a …) anatomija der Schenkel, Oberschenkel; mesarsko: der Schlegel, das Keulenstück, die Keule, der Hinterschinken
kosi mesa: zgornje stegno die Oberschale
zunanje stegno das Schwanzstück - sténa (-e) f
1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau
2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale
3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)
4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario - stopníca marche ženski spol , degré moški spol ; (v amfiteatru) gradin moški spol
stopnice escalier moški spol
polžaste stopnice escalier en colimaçon (ali en hélice, à vis, en spirale), escalier tournant
tekoče stopnice escalier roulant (ali mécanique), escalator moški spol
zunanje stopnice escalier extérieur, perron moški spol
po stopnicah dol (gor) en descendant (en montant) l'escalier
iti po stopnicah navzgor monter (ali gravir, escalader, grimper) l'escalier,
navzdol descendre l'escalier
stopnica rasti taux de croissance
stopnica inflacije taux d'inflation - stopníca escalón m ; peldaño m ; (v amfiteatru) grada f
stopnice pl (stopnišče) escalera f
polžaste (tekoče) stopnice escalera de caracol (rodante)
skrivne (stranske) stopnice escalera excusada (falsa)
zunanje stopnice escalinata f
po stopnicah navzgor in navzdol escaleras arriba y abajo
iti po stopnicah navzgor (navzdol) subir (bajar) escaleras - stopnic|e ženski spol množina die Treppe, die Stiege (kletne Kellertreppe, lesene Holztreppe, Holzstiege, masivne Massivtreppe, notranje Innentreppe, vretenaste Spindeltreppe, podstrešne Bodentreppe, polžaste/zavite Wendeltreppe, požarne Feuertreppe, Nottreppe, pristajalne pomorstvo Bootstreppe, sprednje Vordertreppe, na peron Bahnsteigtreppe, na prižnico Kanzeltreppe, na vrtu, na vrt Gartentreppe, s podestom Podesttreppe, stranske Nebentreppe, tekoče Rolltreppe, zadnje Hintertreppe, zunanje Außentreppe); der Treppenlauf
ladijske stopnic pomorstvo das Fallreep
čiščenje stopnic die Treppenreinigung
naklon stopnic die Treppensteigung
hoditi/iti po stopnicah Treppen gehen, Treppen steigen
po stopnicah dol treppab
po stopnicah gor treppauf
vzpenjanje/hoja po stopnicah das Treppensteigen - stopnišč|e srednji spol (-a …) die Treppe ➞ → stopnice, das Treppenhaus, Stiegenhaus; der Aufgang
reprezentativno stopnišče die Prunktreppe
zunanje/odprto stopnišče die Freitreppe - suāvis -e (prim. skr. svādúḥ slasten, svādaḥ slast, svádati [on] dela kaj slastno, prijetno, [on] začinja, svádatē slastno je, diši, gr. ἡδύς, dor. ἁδύς [iz *σƑαδύς] sladek, ἁνδάνω ugajam, ἥδομαι veselim se, lat. suādeō, lit. sū́dyti začinjati, soliti, got. sūts = stvnem. swuozi, suozi = nem. süß)
1.
a) (za zunanje čute) sladek, ljubek, prijeten, mičen, mikaven, privlačen, mil, očarljiv: odor Ci., odores, herba, herbae V., sopor, spiritus unguenti, flores Lucr., res H., suavior color, suaviores aquae Plin., vina, quae vetustatem ferunt, sunt suavissima Ci., suavis cantatio, cantus Pl., sonus Enn., accentus Q., vox Gell., anima Ph.
b) (o jedeh) slasten: cibus V., cibi Plin. iun., mergi H.
2. metaf. za notranji čut in duševno zaznavanje prijeten, ljubezniv, sladek, mil, blag: homo Enn., Pl., (iron.) Ter., homines, poëta, vita, lux, mores Ci., amicitia Lucr., sermo suavior H., amor suavissimus Pl.; suave est z inf.: rem servare suavest Pl., tibi porro ut non sit suave vivere Ter., suave (sc. est) … magnum spectare laborem Lucr., mihi suavissimum est tuae memoriae dare operam Caelius in Ci. ep. — Adv. suāviter
1. za zunanje čute ljubko, prijetno, mikavno, privlačno, očarljivo, milo: video, quam suaviter voluptas sensibus nostris blandiatur Ci., odor suaviter gravis Plin.; v superl.: suavissime et peritissime legere Plin. iun.; nam. suaviter pesn. adv. acc. n. sg. suāve: suave olens V., Cat., suave rubens V., suave resonare H., suave sonans Aug.
2. metaf. notranjemu čutu, duhu prijetno, ljubko, v slast, ugodno, veselo, z veseljem: suaviter dicere, loqui Ci., secunda suaviter meminerimus Ci. z veseljem, quid agis, dulcissime rerum? (odgovor:) suaviter, ut nunc est H., vivere suaviter, suavius H., epistula suaviter scripta, litterae suavissime scriptae Ci. ep.