Franja

in-crepō -āre, k temu (od *increpere) increpuī, increpitum: Ci., šele poklas. increpāvī, increpātum.

I. intr.

1. zašumeti, zarožljati: Mavors clipeo increpat V., Umber increpuit mālis V. zaškriplje (z zobmi), increpuere arma L.; occ.: zakričati, zaklicati, zavpiti: ultro animos tollit dictis atque increpat ultro V.; z in in acc.: in Fulvi similitudinem nominis L. sramotiti se …

2. metaf. oglasiti se, ganiti se, vzbuditi se: quicquid increpuerit, Catilinam timeri Ci. „pri najmanjšem šumu“, simulatque increpuit suspicio tumultus Ci., unde si quid increparet terroris L.

— II. trans.

1. z acc. rei:
a) povzročiti (storiti), da kaj zazveni (zadoni, zabobni, zabuči, zagrmi); prvotno s prolept. obj.: tuba sonitum increpuit V.; prim. increpui hibernum Pl. vzbudil sem zimski vihar; potem z zunanjim obj.: Iuppiter increpuit nubes O., unda (navis) latus i. V. bok ladje, digitis increpuisse lyram O. manūs i. O. ploskati z rokami; occ.: Sabella pectus increpant carmina H. „prodirajo (šumeč) v prsi in jih razganjajo“.

2. (grajajoč) zaklicati komu kaj, očitati, grajati; z acc. pron.: haec in regem increpans abiit L.; z ACI: simul increpante … habere quaestorem ea, quae … L.; s subst. obj.: eorum mollitiem ignaviamque L.

3. z acc. personae
a) zagrmeti nad kom: timeo totus, ita me increpuit Iuppiter Pl.
b) zaklicati komu, (z glasom) spodbuditi (spodbujati) koga: morantes aeris rauci canor increpat V.
c) zarežati, zadreti se, zagrmeti, zaropotati nad kom, zmerjati, (o)zmerjati, ošte(va)ti, psovati, sramotiti, zasmehovati, grajati, porogljivo klicati (kričati) komu ali za kom: Pl., Plin. iun., Suet., Fl. idr., qui C. Caesarem saepe increpuit Ci., cur me flentes potius prosecuti sunt, quam inercpantes retinuerunt? Ci., increpor a cunctis O., maledictis omnes bonos i. S., aliquem i. verbis, clara voce L.; pesn.: boves stimulo incr. Tib. spodbadati, i. absumptum Itym Pr. ali i. suā natā dignum vixisse sororem Pr. z nevoljo tožiti, potožiti se, tarnati. Za glagolom lahko nastopa: ACI: L., finalni stavek: H.; odvisni vprašalni stavek: L.; kavzalni stavek s quod: L. Sklada se tudi z dvojnim acc.: i. aliquem desertorem proditoremque T.; z acc. pron. (poleg acc. personae): num quid increpavit filium? Pl. Pri poznejših piscih se nahaja gen. rei: aliquem avaritiae, segnitiae i. Suet., levitatis et inconstantiae increpitus Ap. grajati radi … , očitati, (ob)dolžiti, (o)kriviti; v pass. z NCI: increpabatur Maxentio favisse Aur.

īn-frendeō -ēre (za)škripati: dentibus infrendens V., stridore dentium Amm., vocibus horrendis Amm. od veselja, alicui infrendere Stat. proti komu škripati z zobmi, tj. srdito planiti na koga. Soobl. īnfrendō -ere: infrendite Tert.

īn-strepō -ere -strepuī -strepitum (za)doneti, (za)škripati: sub pondere instrepit axis V., si quid terroris instrepat L., dentibus i. Cl. z zobmi škripati; z acc.: lamentabiles questūs Ap. zagnati.

jaw¹ [džɔ:] samostalnik
anatomija čeljust
množina usta, žrelo, golt
tehnično čeljust (pri stroju); grlo (kanala)
mornarica vilica za vesla
pogovorno jezikavost, brbljivost, čenča, zmerjanje
pogovorno moralna pridiga

lower jaw spodnja čeljust
upper jaw zgornja čeljust
all jaw samo govorjenje
none of your jaw! molči!
to hold one's jaw umolkniti, držati jezik za zobmi
in the jaws of death v krempljih smrti, v veliki nevarnosti

jezik¹ [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)

2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen

3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

jók lágrimas f pl ; llanto m

krčevit jok llanto convulsivo
na jok mu gre (él) está a punto de llorar
histeričen jok (fam) llorera f
spraviti koga v jok hacer llorar a alg
spustiti se v jok saltársele a uno las lágrimas
jok in škripanje z zobmi el llanto y el crujir de dientes

kremp|elj [é] moški spol (-lja …) die Kralle
kremplji množina (noge s kremplji) Klauen množina, samo pri zvereh: Pranken množina, samo pri ujedah: Fänge množina
ki ima kremplje bekrallt
imeti kremplje bekrallt sein
zariti kremplje v sich einkrallen (in)
držati v krempljih (etwas) umkrallen
imeti v krempljih figurativno in den Krallen haben, in seinen Klauen haben
pokazati kremplje die Krallen zeigen
skriti kremplje die Krallen einziehen
figurativno dobiti v kremplje in die Finger bekommen, in die Krallen bekommen
pasti v kremplje in die Klauen/Krallen/Hand fallen
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
braniti s kremplji in zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen

lasciare

A) v. tr. (pres. lascio)

1. pustiti, puščati

2. zapustiti, zapuščati:
lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
lasciare la pelle umreti
lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
lasciarci una gamba izgubiti nogo

3. imenovati:
lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

6. prepustiti, prepuščati

7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
lasciare perdere ne meniti se
lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
lasciamo stare! dovolj o tem
lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se

lingua f

1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!

2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik

3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)

4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)

5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik

6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)

7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce

mandō² -ere, mandī, mānsum (prim. gr. μασάομαι žvečim, grizem, μαστάζω žvečim, μάσταξ)

1. (pre)žvečiti, prežvekovati: Plin., Q., dentibus manditur atque molitur cibus Ci., omnia minima mansa Ci. prav na drobno prežvečeno, mandere humum V., Val. Fl. (= ὀδὰξ ἑλεῖν γαῖαν Hom.) zemljo (rušo) žvečiti, z zobmi zagristi v zemljo = ranjen pasti na zemljo.

2. žvekaje (z)gristi, (z)drobiti, razžvečiti, použi(va)ti, (po)jesti, (po)žreti: lora L. ali lora et pelles Val. Max. (sc. ob hudi lakoti), apros Plin., leo manditque trahitque pecus V., tristia vulnera (nesrečno razsekano mesovje) saevo dente m. O.; metaf.: corpora maerebat mandier (= mandi) igni Matius ap. Varr. da ogenj požira trupla = da trupla zgorevajo. — Dep. soobl. mandor, mandi: Prisc.

mandūcus -ī, m (mandūcāre)

1. žvečilec, žvekač, žerec: Pomp. ap. Non.

2. „požeruh“, pri obhodih in v komedijah nastopajoča zabavna šema z goltajočimi široko odprtimi usti in glasno klopotajočimi zobmi: quid, si aliquo ad ludos me pro manduco locem? Pl., dictum mandier a mandendo, unde manducari et a quo in Atellanis †ad obsenum† vocant manducum Varr., manduci effigies in pompa antiquorum inter ceteras ridiculas formidolosasque ire solebat magnis malis ac late dehiscens et ingentem dentibus sonitum faciens … P. F.

mascēlla f

1. anat. čeljust:
battere le mascelle šklepetati z zobmi (od mraza)
lavorare di mascelle jesti, mleti

2.
mascelle pl. čeljusti (glavnika, klešč)

morro moški spol debela ustnica; gobec

andar al morro pretepati se, tepsti se
beber a morro piti brez kozarca (iz vrča ipd.)
estar de morro šobiti se, kujati se
morros pl gobec
cerrar los morros jezik za zobmi držati

morsus -ūs, m (mordēre)

1. grizenje, ugriz, griz: Sen. ph., Cael., serpentis, avium Ci., morsu necare O., morsu (ap)petere aliquid T., Sil. rezati z zobmi po čem, gristi za čim; podobno: morsu insequi saxum O. in catenas morsibus ali morsibus et ore tentare Fl., morsu (z zobmi) apprehendere (tollere) aliquid Plin., morsu premere aliquid Lucr. hudo zagristi (zagrizovati) se v kaj, morsu dividere escas Ci., ille avidos morsus velocibus effugit alis O.

2. occ.
a) jed, jedača, jedilo, hrana, živež: vertere morsūs exiguam in Cererem V., nec tu mensarum morsūs horresce futuros V. použiti, kar je na mizi.
b) zasekavanje, zgrabitev, prijemanje kake zapon(k)e, sidra: V., Sil.; meton. kar se zaseka, kar zgrabi, prime, drži: unco non adligat ancora morsu V. z zakrivljenim zobom, viribus discludere morsūs roboris V. precep (ki drži kopje).
c) grizenje = žganje, kislost, pekočina, pekoč, žgoč okus, izjedanje, razjedanje (rje): Lucan., marinus Plin., aceti Mart.

3. metaf.
a) grenko občutje, bridkost, bol(est), bolečina, žalost, žalitev, jeza, težava, sitnost: curarum, exsilii O., confusi ex recenti morsu animi L., aegritudo quasi morsum doloris efficit Ci. tako rekoč razjeda (gloda) dušo, acriores solent esse morsūs intermissae libertatis quam retentae Ci. prikrajšanje svobode navadno naredi človeka ostrejšega kot zadržanje.
b) zbadanje (z besedami), zbadljiv (zajedljiv) napad: mea commoda odio obscuro morsuque venenat H., dubiā morsus famae depellere pugnā Sil.

mostrare

A) v. tr. (pres. mostro)

1. kazati:
l'orologio mostra le ore ura kaže ure
mostrare i denti škripati z zobmi; pren. pokazati zobe
mostrare la lingua pokazati jezik; spakovati se
mostrare i pugni žugati
mostrare a dito pokazati s prstom

2. pokazati, dokazati; poučiti:
mostrare l'infondatezza delle accuse dokazati neutemeljenost obtožb

3. hliniti, delati, pretvarjati se:
mostrare lucciole per lanterne pren. natvesti

B) ➞ mostrarsi v. rifl. (pres. mi mostro)

1. kazati se, pokazati se

2. delati, pretvarjati se

3. prikazati se

mouth¹ [mauɵ] samostalnik
usta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)
sleng ustenje, gobcanje

pogovorno down in the mouth žalosten, potrt
from s.o.' s mouth komu z jezika (vzeti)
from mouth to mouth od ust do ust
to give mouth lajati (pes)
to give mouth to one's thoughts naglas povedati kar mislimo
to have a big mouth imeti dolg jezik, preveč govoriti
the horse has a good (bad) mouth konja je lahko (težko) voditi
pogovorno to keep one's mouth shut držati jezik za zobmi
to laugh on the wrong (ali other) side of one's mouth kislo se smejati
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilom
my mouth waters sline se mi cedijo
to make s.o. laugh on the wrong side of his mouth odvaditi koga smeha
to make s.o.'s mouth water delati komu skomine
to make a wry mouth namrdniti se
to open one's mouth too wide preveč zahtevati
to put (ali place) words into s.o.'s mouth položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekel
to shoot off one's mouth izblebetati
to shut (ali stop) s.o.'s mouth zapreti komu usta
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
to take the bread out of s.o.'s mouth spraviti koga ob zaslužek
to take the words out of s.o.'s mouth vzeti komu besedo iz ust
by word of mouth ustno
useless mouth kdor jé, a ne dela

mrmráti murmurar ; (godrnjati) gruñir

mrmrati med zobmi rezongar (ali hablar) entre dientes

Mund, der, (-es, Münder) usta; (Muttermund usw.) ustje; (Öffnung) odprtina; figurativ jezik; ein ungewaschener Mund umazan jezik; einen großen Mund haben širokoustiti se; von Mund zu Mund od ust do ust; den Mund halten držati jezik za zobmi; den Mund stopfen zamašiti usta; den Mund verbieten zapreti usta; den Mund wässrig machen zbuditi tek/željo po; den Mund voll nehmen širokoustiti se, bahati se, postavljati se; am Munde hängen strmeč poslušati; nicht auf den Mund gefallen sein imeti dobro namazan jezik; (das Wort) aus dem Munde nehmen vzeti (besedo) z jezika; wie aus einem Munde v en glas; im Munde führen kar naprej govoriti; im Munde [steckenbleiben] stecken bleiben obtičati v grlu; im Mund umdrehen obračati v ustih; jemandem etwas in den Mund legen položiti na jezik; in aller Munde sein biti vsem na jeziku; mit offenem Munde dastehen zijati z odprtimi usti; jemandem nach dem Mund reden govoriti tako, da je (nekomu) všeč; über den Mund fahren pripeljati eno/zamašiti usta; kein Blatt vor den Mund nehmen povedati brez ovinkov; sich etwas vom Munde absparen od ust si pritrgati; sich den Mund verbrennen opeči si usta; (sich über etwas ) den Mund zerreißen opravljati

murmurer [mürmüre] verbe intransitif mrmrati, protestirati; žuboreti; pljuskati, šušteti, šelesteti; verbe transitif zašepetati, izblebetati

murmurer entre ses dents mrmrati med zobmi
murmurer quelques mots à l'oreille de son voisin zašepetati nekaj besed sosedu na uho
obéir sans murmurer ubogati brez ugovarjanja