Fahrwasserzeichen, das, [Schiffahrt] Schifffahrt plovno znamenje
fánjak -njka m (madž. fank) etn. kolooar, ki ga žene nosijo na glavi kot znamenje, da so poročene
fastīgium -īi, n
1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.
2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.
3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.
favour1 ameriško favor [féivə] samostalnik
ljubeznivost, naklonjenost, priljubljenost; usluga, protekcija, milost; podpora, zaščita, okrilje; prednost, prid, korist; pristranost; koncesija
trgovina trgovsko pismo; videz, lepota, čar; odlikovanje; znamenje, kokarda, emblem
to be in favour biti za, odobravati
to find favour with (ali in the eyes of) s.o. biti priljubljen, v časteh pri kom
by favour of, under favour of zaradi, po
with s.o.'s favour z blagohotnim dovoljenjem koga
your favour vaše cenjeno pismo
I am not in favour of it nisem za to
to curry favour prilizovati se
to win s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost koga
by your favour z vašim dovoljenjem
to be in great favour dobro iti v promet
to do (ali bestow, confer) a favour on s.o. izkazati komu ljubeznivost
to look with favour on s.th. odobravati kaj
to stand high in s.o.'s favour biti pri kom priljubljen
do me the favour to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
trgovina balance in your favour saldo vam v prid
under favour of night pod okriljem noči
Feuermal, das, Medizin rdeče znamenje
Feuerzeichen, das, ognjeno znamenje, kres; (Leuchtturm usw.) luč; (Komet) repatica
fierro moški spol ameriška španščina= hierro; vžgano znamenje (pri živalih)
fitìljača ž bakla, s katero so nekdaj dajali znamenje, da je vdrl Turek v deželo
foreboding [fɔ:bóudiŋ] samostalnik
napoved, slutnja; slabo znamenje
foretoken1 [fɔ́:toukən] samostalnik
predznak, znamenje, glasnik
fraise [frɛz] féminin rdeča jagoda; materino znamenje; podbradek (pri puranu); histoire nabran ovratnik; zaščitni koli okrog mostnega stebra; rezkalo; rajželjc; populaire glava, obraz, usta; adjectif jagodne barve
Früherscheinung, die, zgodnji znak/znamenje
Geschichtszeichen, das, znamenje zgodovine
grafēma m (pl. -mi) jezik grafem; znamenje za glas, fonem
hallmark1 [hɔ́:lma:k] samostalnik
zlatarski žig
figurativno znak pristnosti, kakovosti; znamenje, znak
hanger [hǽŋə] samostalnik
obešalnik, zankica za obešanje; zanka, pentlja, kdor obeša, tapetnik; rapir, lovski nož
tehnično obesnica, traverzni opornik; znamenje; pogozden obronek
paper hanger tapetnik
herrar [-ie-] (z železom) okovati; vžgati znamenje (živini)
hieroglyph [háiərəglif] samostalnik
hieroglif, pisno znamenje
množina, šaljivo hieroglifi, nečitljiva pisava
hierro moški spol železo; orožje; vžgano znamenje
hierro afinado prečiščeno železo
hierro albo, hierro candente razbeljeno ž.
hierro batido, hierro forjado kovno, varilno ž.
hierro (en) bruto, hierro crudo, hierro de fundición surovo ž.
hierro fundido, hierro colado lito ž.
hierro maleable, hierro dúctil kovno ž.
hierro viefo staro ž.
edad del hierro železna doba
fundición de hierro livarna železa, železarna, fužine
mineral de hierro železna ruda
llevar hierro a Vizcaya vodo v Savo nositi
a hierro y fuego z ognjem in mečem
al hierro caliente batir de repente kuj železo, dokler je vroče
hierros pl vrste železa; okovi, jarem
high-watermark [háiwɔ́:təma:k] samostalnik
znamenje najvišjega stanja vode
figurativno višek