Franja

Zadetki iskanja

  • ȉme ȉmena s, mn. imèna, rod. iménā, daj. imènima
    1. ime: kako je vaše ime?; znati koga po imenu; pozajmiti na bratovo ime; ja čestitam u svoje i u ime razreda, svojih drugova; uhapsiti u -zakona; vlastito, opće, opšte ime lastno, občno ime; isprebijati koga na mrtvo ime pretepsti koga kot vola; krsno ime = krsna slava; kršteno ime krstno ime; neka bude, za ime božje naj bo v božjem imenu
    2. piimek: porodično ime
    3. ime, sloves: steći lijepo ime
    4. račun: uzeti novac na ime plate
    5. ne znati krsna imena čemu ne se znajti v situaciji, ne razumeti
  • incorrere* v. intr. (pres. incorro) (incappare) pasti, padati (v); naleteti (na):
    incorrere in un pericolo znajti se, biti v nevarnosti
    incorrere nella scomunica biti izobčen
  • incudine f

    1. nakovalo

    2. anat. nakovalce
    PREGOVORI: essere fra l'incudine e il martello preg. znajti se med kladivom in nakovalom
    dura più l'incudine che il martello preg. nakovalo je trše od udarcev kladiva; žrtev je močnejša od rablja
  • kládivo, kladívo marteau moški spol

    kovaško kladivo marteau de forge(ron)
    leseno kladivo maillet moški spol
    pnevmatično kladivo marteau pneumatique
    strojno kladivo marteau mécanique
    zakovno kladivo marteau riveur, rivoir moški spol
    srp in kladivo la faucille et le marteau
    (šport) metanje kladiva lancement moški spol (ali lancer moški spol) du marteau
    znajti se med kladivom in nakovalom être pris entre l'enclume et le marteau
  • kládivo (-a) n

    1. martello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    polit. pren. srp in kladivo falce e martello
    čevljarsko kladivo martello da calzolaio
    kleparsko kladivo martello per affilare la falce
    mizarsko kladivo martello da falegname
    pren. znajti se med kladivom in nakovalom trovarsi tra incudine e martello
    ledno kladivo martello da ghiaccio
    strojno, pnevmatično kladivo maglio pneumatico
    vrtalno kladivo crivella

    2. šport. martello:
    met kladiva lancio del martello

    3. battaglio
  • know*2 [nóu]

    1. prehodni glagol
    vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)

    2. neprehodni glagol
    vedeti (of za, o)
    spoznati se (about na)

    to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
    to be known to biti komu znan
    to be known as biti znan po čem
    I know better than to nisem tako neumen, da bi
    to know by heart znati na pamet
    to know by sight poznati na videz
    to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
    to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
    don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
    to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
    to let s.o. know sporočiti komu
    to make known razglasiti, oznaniti
    to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
    to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
    not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
    not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
    to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
    to know one's way around znajti se, spoznati se
    to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
    to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
    before you know where you are hipoma, preden se zaveš
    don't I know it! pa še kako to vem!
    he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
    I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
    I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
    after I first knew him potem ko sem ga spoznal
    he has known better days doživel je že boljše čase
    I know of s.o. who vem za nekoga, ki
    pogovorno not that I know of ne da bi vedel
    pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res?
  • kommen (kam, gekommen)

    1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

    2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

    3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

    4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

    5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

    6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

    7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

    8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

    9. wie kommt es... kako to, da
    an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
    auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
    aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
    außer: außer Atem kommen priti ob sapo
    durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
    hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
    in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
    mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
    über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
    um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
    von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
    zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan
  • Kreuzfeuer, das, navzkrižni ogenj; im Kreuzfeuer stehen biti v navzkrižnem ognju; ins Kreuzfeuer geraten znajti se v navzkrižnem ognju
  • krog1 [ó] moški spol (-a …)

    1. linija in lik: der Kreis (tudi matematika), -kreis (barvni Farbkreis, enotski matematika Einheitskreis, matematika glavni Großkreis, Hauptkreis, matematika krivinski Krümmungskreis, mali Nebenkreis, geografija poldnevniški Meridiankreis, Längenkreis, matematika očrtani Umkreis, pričrtani Ankreis, geografija širinski Breitenkreis, matematika včrtani Inkreis, vodilni Leitkreis)
    koncentrični krogi množina konzentrische Kreise množina
    četrt kroga der Viertelkreis
    kvadratura kroga die Quadratur des Kreises
    … kroga Kreis-
    (oblika die Kreisform, obseg der Kreisumfang, površina der Kreisinhalt, premer der Kreisdurchmesser, središče der Kreismittelpunkt)
    v obliki kroga in Kreisform, kreisförmig

    2. tehnika der Kreis, der Umlauf, der Kreislauf; letalstvo der Kreis, die Schleife; -kreis ( tehnikadelilni Teilkreis, kotalni Wälzkreis, elektrika krmilni Steuerkreis, nihajni Schwingungskreis, Schwingkreis, tehnika obračalni Wendekreis, tehnika osnovni Grundkreis, letalstvo sodčkasti Rollenkreis, tehnika temenski Kopfkreis, elektrika tokovni Stromkreis, fizika uglaševalni Abstimmkreis, astronomija veliki Großkreis, tehnika vznožni Fußkreis, elektrika zaporni Sperrkreis; šport, letalstvo ciljni Zielkreis)

    3. (kolobar) der Zirkel; ljudi okrog česa: der Zirkel, der Kreis, der Ring
    filozofija hermenevtični krog hermeneutischer Zirkel
    šport okrog jahalne steze: der Zirkel; šport na tarči: der Ring
    šport krogi množina gimnastika: Ringe množina
    ples v krogu der Kreistanz, der Reigen

    4.
    šport cirkus: polni krog der Überschlag
    pomorstvo jadranje: prvi/drugi/tretji krog erster/ zweiter/dritter Umlauf

    5.
    živalski krog der Tierkreis
    znamenje živalskega kroga das Tierkreiszeichen

    6.
    začarani krog der Teufelskreis (znajti se v začaranem krogu in einen Teufelskreis geraten, priti iz začaranega kroga aus dem Teufelskreis wieder herauskommen, den Teufelskreis durchbrechen)

    7. ukazi:
    na desno krog! rechts um!
    na levo krog! links um!
    |
    krog se zapira der Kreis schließt sich
    v krogu im Kreise, okoli česa: ringsum
    plesti v krogu rundstricken
    vrteti se v krogu sich im Kreise drehen (tudi figurativno)
  • langgehen* iti/hoditi ob/vzdolž; nicht wissen, wo es langgeht ne znajti se
  • live2 [liv]

    1. neprehodni glagol
    živeti, trajati, zdržati; preživeti; stanovati, živeti

    2. prehodni glagol
    preživljati

    to live to be old; ali to live to a great age dočakati visoko starost, dolgo živeti
    to live close živeti pretirano skromno
    to live in a small way skromno živeti
    to live in clover živeti v obilju, živeti brezskrbno
    to live fast razuzdano živeti
    to live a lie živeti čez svoje razmere
    to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
    live and learn! učiš se vse življenje
    to live by painting živeti od slikanja
    to live to o.s. sam zase živeti
    to live within o.s. povleči se vase, živeti po svoje
    live and let live daj še drugim živeti, živi in pusti še druge živeti
    to live a double life živeti dvojno življenje
    the dead live on in our hearts mrtvi živijo dalje v naših srcih
    to live to see doživeti
    to live off one's capital živeti od svojega kapitala
    to live by one's wits znajti se v življenju, živeti od sleparstva
    live wage mezda, ki komaj zaleže za življenje
  • naenkrat prislov
    1. (hitro in nepričakovano) ▸ egyszer csak, egycsapásra, hirtelen
    naenkrat zaslišati ▸ egyszer csak meghall
    Bila sem v hiši, ko sem kar naenkrat zaslišala vzklike. ▸ A házban voltam, amikor egyszer csak kiabálást hallottam.
    naenkrat začutiti ▸ hirtelen megérez
    naenkrat zagledati ▸ egyszer csak meglát
    naenkrat se pojaviti ▸ egyszer csak megjelenik
    naenkrat se znajti ▸ egyszer csak találja magát
    Ana se čisto zatopljena v svoje misli kar naenkrat znajde v svoji pisarni. ▸ Ana saját gondolataiba merülve egyszer csak az irodájában találja magát.
    naenkrat se zazdeti ▸ hirtelen úgy tűnik
    naenkrat se spremeniti ▸ egycsapásra megváltozik
    Zdaj sem star 48 let in se ne morem kar naenkrat spremeniti. ▸ Most 48 éves vagyok, és nem tudok egycsapásra megváltozni.
    naenkrat izginiti ▸ hirtelen eltűnik
    naenkrat počiti ▸ hirtelen csattan
    naenkrat utihniti ▸ hirtelen elhallgat
    naenkrat ugotoviti ▸ hirtelen megállapít, egyszer csak rájön
    Potem je kar naenkrat ugotovila, da ne zna igrati in je šla v šolo. ▸ Aztán egyszer csak rájött, hogy nem tud játszani, és iskolába ment.
    kar naenkrat ▸ egyszer csak
    Naenkrat je vse okoli mene postalo črno in ničesar nisem več videl. ▸ Egyszer csak minden elsötétült körülöttem és semmit sem láttam.
    Med sesanjem me je naenkrat začel skeleti vrat. ▸ Porszívózás közben egyszer csak sajogni kezdett a nyakam.
    Sopomenke: nenadoma

    2. (sočasno) ▸ egyszerre, egyidőben
    narediti kaj naenkrat ▸ egyszerre megcsinál, egyszerre elvégez
    delati kaj naenkrat ▸ egyidőben csinál valamit
    opraviti kaj naenkrat ▸ egyszerre elvégez valamit
    naenkrat pojesti ▸ egyszerre megeszik
    naenkrat popiti ▸ egyszerre megiszik
    naenkrat kupiti ▸ egyszerre megvesz
    Posameznik bo lahko naenkrat kupil največ pet vstopnic. ▸ Egyszerre legfeljebb öt jegyet lehet vásárolni.
    naenkrat prepeljati ▸ egyszerre megtesz
    vse naenkrat ▸ mindent egyszerre
    vsi naenkrat ▸ mindannyian egyszerre, mindannyian egyidőben
    Ker pa smo skoraj vsi naenkrat pripeljali na prelaz, je tam zaradi gneče nastal kaos. ▸ Mivel azonban szinte mindannyian egyszerre érkeztünk a hágóra, a tömeg miatt káosz alakult ki.
    V službi vam ni treba vsega narediti naenkrat. ▸ A munkában nem szükséges mindent egyszerre elvégezni.
    Koliko projektov bom delala naenkrat, je povsem odvisno od mene. ▸ Az, hogy hány projektet csinálok egyidőben, teljes mértékben tőlem függ.
    Če vseh vaj ne morete opraviti naenkrat, jih delajte v teku dneva eno po eno. ▸ Ha nem tudja egyhuzamban elvégezni az összes gyakorlatot, akkor a nap folyamán külön-külön végezze el őket.
    Z eno roko pritiskam na domofon, z drugo obračam ključ, vse naenkrat. ▸ Egyik kezemmel nyomom a kaputelefont, a másikkal elfordítom a kulcsot, mindezt egyszerre.
  • nakoválo (-a) n incudine:
    pren. znajti se med kladivom in nakovalom trovarsi fra l'incudine e il martello, fra Scilla e Cariddi
  • navigare v. intr. (pres. navigo)

    1. navt. pluti:
    navigare a motore, a remo, a vela pluti (motorna ladja), veslati, jadrati

    2. ekst. pluti, križariti, potovati (z ladjo):
    navigare in cattive acque pren. znajti se v (denarnih) težavah
    navigare nei flutti della vita pren. spretno se izogibati težavam
    navigare a ogni vento pren. znajti se v vseh okoliščinah
    navigare col vento in poppa pren. imeti srečo

    3. ekst. navt. prevažati (se):
    il petrolio naviga con le petroliere nafto prevažajo s tankerji
  • navzkrižni ogenj moški spol das Kreuzfeuer
    biti v navzkrižnem ognju im Kreuzfeuer stehen
    znajti se v navzkrižnem ognju ins Kreuzfeuer geraten
  • nȅbrān -a -o nebran, netrgan: naći se u -om groždu znajti se v neprijetni situaciji
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
  • òrao órla m, mn. òrlovi zool. orel, Aquila: orao krstaš zool. kraljevi orel; suri orao zool. planinski orel; orao kliktaš zool. mali klinkač; orao klokotaš zool. veliki klinkač; orao zmijar zool. kačar: orao ribar zool. belorepec, postojna; dvoglavi orao; natjerala orla zla godina da zimuje medu kokoškama včasih se moraš znajti tudi v položaju, ki bi sicer bil nesprejemljiv; astr. Orao
  • orientírati orienter (vers quelque chose)

    orientirati se s'orienter, (znajti se) se débrouiller dans quelque chose
    orientirati se v temi s'orienter dans le noir
    znal se je orientirati v vsakem položaju il savait s'orienter (ali se débrouiller) dans toutes les situations
  • òstati òstanēm, vel. òstani in òstāj aor. òstah òsta in òstadoh òstade
    1. ostati: sve je ostalo pri starome; ostati u životu ostati pri življenju; neka ostane to medu nama naj ostane to med nami; ne ostati nekome dužan; ostajte zdravo ostanite zdravi; ostajte zbogom ostanite zbogom; ostati bez krova nad glavom ostati brez strehe nad glavo; ostati na ulici, na sokaku ostati na cesti, brez stanovanja; ostati na božjoj milosti, na božjoj volji biti prepuščen božji milosti, božji volji; ostati na mjestu mrtav; sva njegova obećanja ostala su na papiru, na hartiji; ostati s kim okom u oko znajti se s kom med štirimi očmi: ostati praznih ruku ostati praznih rok; ostati na snazi, u važnosti še naprej veljati
    2. zaostati: ostati iza koga
    3. osčati, obstati: ostati na pola puta