Franja

insufficiency [insəfíšənsi] samostalnik
nezadostnost, pomanjkljivost; nesposobnost
medicina insuficienca, nezadostna dejavnost, zmanjšana zmožnost

intellētto m

1. filoz. zmožnost razuma, spoznavna sila

2. um, razum

3. pren. um, duh:
uno dei maggiori intelletti del tempo eden največjih sodobnih umov

intelligēnza f

1. inteligenca, razumnost, zmožnost umevanja:
quoziente di intelligenza inteligenčni kvocient

2. inteligentnost, bistroumnost

3. um, duh:
la più grande intelligenza della nostra nazione največji um našega naroda

4. knjižno razumevanje, dojemanje

5. dogovor, sporazum:
d'intelligenza po dogovoru, sporazumno
avere intelligenza con qcn. biti v dogovoru s kom

Kontaktarmut, die, nezmožnost/omejena zmožnost za navezovanje stikov; pomanjkanje stikov

Konzentrationsvermögen, das, zmožnost koncentracije

Leistungsfähigkeit, die, zmogljivost; storilnost, beruflich: delovna storilnost/zmožnost; učinkovitost; von Kreuzungen usw.: prepustnost

Lernfähigkeit, die, zmožnost učenja

liquidité [likidite] féminin, commerce likvidnost, plačilna zmožnost, (iz)plačljivost; zapadlost, dospelost

liquidity [likwíditi] samostalnik
tekoče stanje; prozornost, jasnost, čistost, bistrina
ekonomija likvidnost, plačila zmožnost, izplačljivost

memoria -ae, f (memor) spomin, in sicer

1. = zmožnost spominjanja, spominska sposobnost, spominjanje, pomnjenje: bona, melior Ci., acris Ci. (naspr. hebes), mala Petr., non tenax Aug., tenacissima Q., segnis ac lenta Sen. ph., memoriae artificium Corn. umetnost, kako uriti spomin, tehnika pomnjenja (zapomnitve), mnemo(teh)nika, memoriae studere, memoria minuitur Ci., memoriam perdere Ci. izgubiti, hoc est mihi in memoriā Ci., memoriā tantā fuit, ut … Ci. imel je tako dober spomin, memoriā vigere Ci., Amm. dober spomin imeti, memoriae aliquid mandare Ci. vtisniti si kaj v spomin, zapomniti (zapominjati) si kaj, memoriā aliquid tenēre Ci. ali complecti, comprehendere Ci. ali in memoriā habere aliquid Ter. ohraniti (ohranjati) kaj v spominu, zapomniti (zapominjati) si kaj, ex memoriā exponere alicui Ci. iz spomina, po spominu, iz glave, ex memoriā exponere aliquid Ci. izbiti si kaj iz glave, ex memoria aliquid deponere Ci. pozabiti (pozabljati) kaj, hoc fugit meam memoriam Ci. mi je ušlo iz spomina, mi je padlo iz glave, memoriā fugere L. ali memoriā cedere (z ACI) L. ali excedere memoriā L. ali excedere e memoriā (z odvisnim vprašalnim stavkom) L. ali memoriā exire (z ACI) L. ali excĭdere de memoriā L. iz spomina izginiti (izginjati), pozabiti (pozabljati) se, in memoriam alicuius redigere Ter., (z ACI) Ci. spomniti (spominjati) koga, memoria aliquem decipit Sen. rh.; v pl.: sunt igitur duae memoriae (dve vrsti spomina), una naturalis, altera artificiosa Corn., quos (sc. versus), quoniam memoriae mihi aderant (ker sem jih ravno še imel v spominu), ascripsi Gell.; meton. pl. memoriae = misli: et veniendo et praetereundo inserebant mihi species alias et alias memorias Aug.

2. spomin = spominjanje, pomnjenje: res multas memoriā dignas gessit N., memoriā digni viri Ci. znameniti možje, memoriae prodere C., Ci., N. ali tradere L. ali mandare L. (v nasprotju z memoriae mandare pod 1.) sporočiti (sporočati), memoriam apud posteritatem aliquā re adipisci T. postaviti (postavljati) se s čim pri potomstvu, dare aliquem in omnem memoriam Sen. ph. večnemu spominu izročiti (izročati), mane demum in memoriam regredior (z ACI) Pl. se mi vrača spomin, se spet spominjam, redite in memoriam (z odvisnim vprašalnim stavkom) Ci. prikličite si v spomin, spomnite se, solus omni memoriā (kolikor se ve) … ex Africa imperator fuit Eutr., memoria et recordatio ali recordatio et memoria Ci. živ spomin; s subjektnim gen.: post hominum memoriam Ci. odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, od zdavnaj, od pamtiveka; z objektnim gen.: Cn. Pompei memoriam amisimus Ci., primam memoriam deponere alicuius C. pozabiti (naspr. memoriam alicuius (rei) retinere) C., Ci., delere memoriam dedecoris L., in memoriam redire mortuorum Ci. zopet se spomniti (spominjati) mrtvih, suarum se miseriarum in memoriam inducere Pl. (po)misliti na svoje pretekle težave, memoriam rerum Romanarum tenere Ci. poznati rimsko zgodovino, biti poznavalec rimske zgodovine, memoriā patris nobis infensus T. do nas sovražen, ker se je spominjal očeta, bonae societatis, sceleris memoria T. zavest, periculi L. ali belli inferendi L. misel na začenjanje vojne.

3. meton. čas, doba, obdobje (sedanjost in preteklost, predmet spomina): Vell., Suet., Amm., homo memoriae nostrae doctissimus Gell., multorum annorum Ci., philosophi huius memoriae Ci., in omni memoriā Ci., meā, nostrā memoriā Ci. v mojih (naših) časih, patrum (avorum L.) memoriā O. za časa (naših, njihovih itd.) očetov (dedov), usque ad nostram memoriam, paulo supra hanc memoriam C. malo pred našo dobo, pueritae memoriam repetere Ci., pueritiae memoriam ultimam recordari Ci., a summa memoriā Varr. od najstarejših časov; occ. dogodek, primer: repetenda est veteris cuiusdam memoriae non sane satis explicata recordatio Ci.

4. omemba, poročilo, (ustno ali pis(me)no) izročilo, tradicija, pripoved, zgodovina: Tert., ridiculum est de hominum memoriā tacere Ci. o ustnem poročilu, ustnem pričevanju, litterarum memoriam flagitare Ci. pis(me)ne dokaze, pis(me)na dokazila, prodere aliquid memoriā (v nasprotju z memoriae prodere pod 2.) C. ustno poročati, memoriā ac litteris Ci. ustno in pis(me)no, de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. obstaja dvojno izročilo, de quibus memoriam accepimus Ci. o katerih nam zgodovina poroča (pripoveduje), multos deerrasse memoria prodidit Col. zgodovina, omnis rerum memoria Ci. svetovna zgodovina; meton. spominski zapis, spomenica: vitae memoriam prosā oratione componere Suet. življenjepis; kot naziv: homo a memoriā Lamp. cesarski zgodovinopisec; pl. memoriae pis(me)ni spomeniki, letopisi: in veteribus memoriis legimus Gell., memoriarum veterum exsequentissimus Gell.

5. (umetnostni) spomenik, pomnik, nagrobni spomenik, nagrobnik: antiquarum urbium memoriae Hier., martyrum Aug. — Poseb. Memoria -ae, f Memórija = „Spominka“, boginja spomina, mati Sapiencije (Modrosti): Afr. ap. Gell., Arn.

Merkfähigkeit, die, zmožnost zapomnjenja, zapomnivost

mordācitās -ātis, f (mordāx)

1. „(u)grizljivost“, popadljivost, poseb. metaf. „(u)grizljivost“ govora, ujedljivost, zajedljivost, zbadljivost, pikrost: tum deinde se omnes maledicerent, carperent et saevorum dentium mordacitate laniarent Arn., afflictus Italā mordacitate Acr., Hieronymus derogatoribus tuis vicem necessariā mordacitate restituens Cass.

2. bodljivost, zmožnost zbadanja, ožigalna moč, žgočnost: foliis (sc. urticanum) inest aculeata m. Plin. listi imajo bodečo ost, m. urticae Plin., est (sc. iuncus Africanus) virosae mordacitatis ad linguam Plin. ima smrdeč in pekoč (oster) okus, miserum est secari et cauterio exuri et pulveris alicuius mordacitate anxiari Tert.

observātiō -ōnis, f (observāre)

1. opazovanje, zaznava(nje), zapažanje: Pl., Val. Max. idr., siderum Ci., valetudo sustentatur notitiā sui corporis et observatione, quae res prosint aut obsint Ci.; kot lastnost = opazovalna zmožnost, dar opazovanja: Plin.

2. metaf.
a) upoštevanje dolžnosti = izpolnjevanje (izvrševanje) dolžnosti (pravil), dolžnosti (pravilom) primerno ravnanje: in bello monendo Ci.
b) pozornost do drugih, spoštovanje, spoštljivost, spoštljiv odnos, čislanje: divina, Christianitatis Cod. Th., religionibus observationem reddere Val. Max.
c) pozornost na kaj = nadzor nad čim, nadziranje, upoštevanje, izpolnjevanje: dierum Gell., in observatione est, ut … Plin. pazi (gleda) se na to, da … ; meton. upoštevanje, pravilo, vodilo: parva Q., sermonis antiqui Suet., observationem hanc M. Tullii aspernari Gell., dare observationes aliquas coquendi Plin.

organon [ɔ́:gənən] samostalnik
filozofija zmožnost misliti

Orientierungsvermögen, das, zmožnost orientacije

passibilitās -ātis, f (passibilis) zmožnost trpeti, zmožnost (sposobnost) občutenja: Arn.

percettività f zmožnost dojemanja, zaznavanja

perfectibility [pəfektibíliti] samostalnik
zmožnost izpopolnitve

potentia¹ -ae, f (potēns)

1.
a) moč: solis V., morbi, formae O.; occ. vidna moč, vid: Cels.
b) metaf. moč = delovanje, dejavnost, tvornost, dejstvenost, učinkovanje, učinkovitost: herbarum O., aquarum Plin.

2.
a) duševna moč, duševna zmožnost (zmogljivost), potenciál: vir supra humanam potentiam magnitudine animi praeditus Iust.
b) politična moč v državi, oblast, mogočnost α) vpliv, veljava, položaj, ugled, dobro ime, sloves: C., S. idr., non modo dominatum, sed ne potentiam quidem ferre Ci., in magnā potentiā esse Ci., nimiam civium suorum potentiam extimescere N., nulla potentia longa O.; v pl.: opum nimiarum potentiae Ci., opes, potentiae, honores Lact. β) vladarstvo, (nad)oblast, premoč, (nad)vlada, vrhovnost: rerum O., Ci. nadoblast, populi (= gr. δημοκρατία) N. ljudovlada, narodovlada, vladavina ljudstva = demokratija, demokracija, republika, singularis N. samovlada, samodrštvo, monarhija, absolutizem, victoris Ci. premoč.

pūbertās -ātis, f (pūbēs1)

1. spolna godnost, doraslost, zrelost, dozorelost, možatost, leta, godna za ženitev (ženilo) ali možitev (možilo): Sen. ph., Ap., Suet. idr., nondum pubertatem ingressus T., annos pubertatis egressus Iust.; occ. moštvo, moškost, rodilna zmožnost, zmožnost ploditve, plodnost, rodilnost: inexhausta T.

2. meton.
a) mlečna brada, mah, puh: Plin., dentes et pubertas naturā exsistunt Ci.; metaf. kosmatina, kosmatinje na rastlinah: incipientis uvae Plin.
b) dorasla mladina (naspr. cānī): Val. Max.