Franja

prism [prizm] samostalnik
fizika, geometrija prizma
množina barve, ki nastanejo pri lomljenju žarkov skozi prizmo

prunes and prism zmešan govor

Sau, die, (-, Säue/-en) svinja (tudi figurativ), Schimpfwort: (Schmutzfink) prase, (Schuft) prasica, svinja; Technik svinja, nasedlina; keine Sau noben živ krst; zur Sau machen nadreti, Sachen: uničiti; unter aller Sau pod psom; die Sau herauslassen izdivjati se; Sau haben imeti krompir; wie eine gesengte Sau kot zmešan

straw¹ [strɔ:]

1. samostalnik
slamnata bilka, slama, pletena slama; slamica (za pitje)
figurativno bilka, malenkost, mrvica; slamnik

in the straw zastarelo v porodni postelji
a straw in the wind slamica v vetru, figurativno majhna stvar, ki je znak prihodnjih velikih dogodkov
the last straw figurativno tisto, kar preseže mero
the last straw that breaks the camel's back majhen dodatek bremenu, ki zlomi kameli hrbet, figurativno tisto, kar sodu izbije dno
a man of straw slamnati mož, lutka, slabič; ptičje strašilo
to be (to lie) in the straw zastarelo biti otročnica
I don't care a straw še malo mi ni mar, požvižgam se
to catch at (to cling to) a straw oprije(ma)ti se bilke (da bi se rešili)
to draw straws vleči (žrebati) slamice
my eyes draw straws oči se mi zapirajo (od zaspanosti)
a straw shows which way the wind blows tudi majhna stvar pokaže (da slutiti) važne stvari (dogodke)
it is not worth a straw ni vredno prebite pare, počenega groša
to be quite out of one's straw figurativno biti ves zmešan, zmeden
I have a straw to break with you s teboj imam majhen obračun
to split straws cepiti slamice, figurativno ukvarjati se z nekoristnimi stvarmi, prepirati se zaradi malenkosti
to throw straws against the wind figurativno zaman se truditi

2. pridevnik
slamnat

straw cutter slamoreznica
straw mattress slamnjača
straw worker slamopletec

turbidus 3, adv. -ē (turba)

1. (ra)zmršen, skuštran, razkuštran: a somno coma turbida O.; occ.
a) zmotnen, môten, skaljen, kálen, (raz)burkan: aqua Ci., torrens Q., Acheron caeno turbidus V., pulvis caligine turbidus V. meglen oblak prahu, loca turbida V. mračni kraji (o podzemlju), turbidum lumen lunae Sen. tr. medla; pesn.: Hermus auro turbidus V. kalen od zlata = zlatonosen, z zlatim peskom.
b) nemiren, viharen, buren, bučen, razburkan: tempestas Pl., Ci., C., Lucr., Suet. idr., imber V., nubila Lucr., caelum Plin. iun., aequora ponti V., freta ventis turbida O., mare Sen. ph.; enalaga: auster dux inquieti turbidus Hadriae H. nemirni vladar razburkanega Jadranskega morja.

2. metaf.
a) nemiren, zmeden, zbegan, zblojen, osupel, zaprepaden, prestrašen: ex oculis se turbidus abstulit Arruns V., pectora turbidiora mari O., frons ali acies (oculi) Sen. tr. zmeden, mračen pogled, fides Gell. nejasno prepričanje; z loc.: animi T. zmešan v glavi, ves zmešan, ves zmeden.
b) razburjen, razdražen, razsrjen, razjarjen, vznemirjen, jezen, srdit, besen, hud, silen, silovit, vihrav: omni turbido motu vacare Ci., animo spem turbidus hausit inanem V., sic turbidus infit V., turbidus et clamosus altercator Q., turbidus Mezentius V., turbida Iuno Stat., aliquem lumine turbidiore notare Mart.; z notranjim obj. (adv.): mens turbidum laetatur H. se burno veseli; z abl.: turbidus irā Sil. ali z gen.: turbidus irae, ausi Sil.
c) nemiren, buren, viharen, razburkan: Enn. ap. Ci., Pl. idr., in rebus turbidis esse Ci., turbidi casūs T., tam turbido tempore N., Ci., actiones turbidissimae T., iactantibus se opinionibus inconstanter et turbide Ci., turbide et seditiose tractare exercitūs T., non turbide locutus est Gell.; subst. turbidum -ī, n nemir, nemirni (burni) časi, nemirno (burno) obdobje: Cu., Sen. ph. idr., in turbido L., si turbidissima sapienter ferebas, tranquilliora laete feras Ci. ep., quieta turbidis antehabeo T., cui compositis rebus nulla spes, omne in turbido consilium T.
d) nemiren, uporen, uporniški, puntarski, trmast, samovoljen: homo, milites, ingenium, reduxit in hiberna turbidos T., turbidissimus quisque T., civitas adhuc turbida T.

ἀλύω ep. poet., ἀλύσσω ep. [Et. najbrže lat. alūcinor, ari, hallucinor, ari, gršk. še ἠλεός (dor. ᾱ͗λεός) zmešan, ἠλαίνω, ἀλάομαι] tavam, blaznim; zmešan, zbegan, vznemirjen, otožen sem, sem v strahu, izgubim glavo ali pamet (vsled žalosti ali veselja), ne vem, kaj bi počel, besnim.

ἄμ-μιγα adv. (= ἀνάμιγα) zmešan, obenem, hkrati, vse vprek.

βλάπτω [fut. βλάψω, aor. ἔβλαψα, pf. βέβλαφα, pass. βέβλαμμαι, aor. ἐβλάβην in ἐβλάφθην, fut. βλαβήσομαι in βλάψομαι (s pas. pom.), ep. aor. p. 3 pl. βλάβεν] 1. škodujem komu τινά, poškodujem, ranim, ohromim (-iti); βεβλαμμένος ἦτορ življenja oropan = ubit; τινά τι oškodujem koga v čem. 2. zadržujem ἅρματα, oviram, slabim; τινά τινος koga v čem, γούνατα βλάβεται kolena se šibe; pass. zapletem se v kaj, ἐν ὄζῳ zadržujejo me v, κατὰ κλόνον zaostanem v bojnem metežu, zapletem se v bojni metež; spotikam se ob kaj ἀσπίδι. 3. varam, mamim, slepim, zmešam, slepim τινὰ (φρένας in brez φρένας); βλαφθείς zmešan.

διάστροφος 2 (δια-στρέφω) ion. poet. zmešan, zmeden (duh), moten (oko umirajočega); (o živalih): pokvečen, ohromljen; κόραι zmeden, besen.

ἐμβρόντητος 2 1. od strele zadet, omamljen, ostrmel, osupel, ἐμβρόντητον ποιῶ z viharjem preplašim. 2. zmešan, slaboumen.

θεο-βλαβής 2 (βλάπτω) ion. od boga z zaslepljenostjo udarjen, zmešan, blazen.

μιγάς, άδος (μίγνυμι) zmešan, pomešan.

μῑκτός 3 (μείγνυμι) pomešan, zmešan.

παρά-κοπος 2 (παρα-κόπτω) zmešan, blazen φρενῶν.

πλαγκτός 3 (πλάζω) 1. okoli gnan, tavajoč, blodeč; pren. zmešan, nor, blazen; subst. ὁ postopač, klatilec. 2. udarjajoč, Πλαγκταί, αἱ (sc. πέτραι) skali pri Haribdi, ki udarjata druga ob drugo in ki sta zdrobili vsako ladjo.

πουλυ-μιγής 2 (μείγνυμι) zelo pomešan, večkrat zmešan, mnogoličen.

συγ-κεράννῡμι [aor. med. συνεκεράσατο, pass. συνεκρᾱ́θην, ion. -εκρήθην, pf. med. pass. συγκέκρᾱμαι, ion. -κέκρημαι] 1. act. mešam kaj s čim τί τινι, zlagam NT, sklepam φιλίαν; pomešam, družim, pridružujem. 2. pass. sem zmešan (spojen, združen) s kom, zapleten sem v kaj; δύᾳ, οἴκτῳ utopljen (pogreznjen) sem v bridko žalost, παγχρίστῳ prepojen (prožet) sem s čim. 3. med. a) družim se s kom, pomešavam se med druge, seznanim se, sprijaznim se ž njimi τοῖς ἡλικιώταις; b) sklepam (si) tesno prijateljstvo s kom πρὸς Ξέρξην φιλίην.

συμμιγής 2 σύμμεικτος 2 (-μικτος) 1. zmešan, pomešan, vsakovrsten, namešan, sestavljen, σκιά gosta senca, δρυμός gosta šuma (grmovje). 2. združen, zavezan, skupen κακά.

σύμφυρτος 2 poet. vprek ali križem zmešan.

ταράσσω, at. -ττω [Et. iz θαράχjω, gl. θράσσω. – Obl. fut. ταράξω, fut. med. s pas. pom.] 1. act. zmešam, zmedem, pretresem, πόντον razburim, razburkam, ὕδωρ kalim NT. 2. a) spravljam v nered, vznemirjam καρδίαν NT, begam, strašim, plašim ἵππους; pass. sem nemiren (razburjen, zmešan) φρένας, osupnem, prestrašim se, plašim se, zgražam se; b) podpihujem, (na)ščuvam, povzročujem, vnemam, snujem, napravljam νεῖκος, πόλεμον. 3. pf. τέτρηχα sem razburkan, sem nemiren ali razburjen, ἀγορὴ τετρήχει zborovanje je bilo viharno.

ταραχώδης 2 (εἶδος) 1. zmešan, zmeden, neurejen, v neredu, vznemirjen, nemiren. 2. a) omahljiv, nestanoviten; b) jezen, razkačen; c) osupel, pobit; d) vznemirjajoč, razdevajoč, sovražen.