argentārius 3 (argentum) srebrov, srebrn: metalla Plin. rudniki srebra, creta Plin. tripel, loščilo za srebro, plumbum Plin. zmes iz enakih delov kositra in svinca, faber Icti. srebrar; pren. denaren: Ca., Suet., Dig., auxilium, inopia Pl., cura Ter., tabernae L. menjalnice, vicus Aug. menjalniška cesta. Od tod subst.
1. argentārius -iī, m
a)(sc. faber) srebrar: Cod. Th.
b) menjalec, bankir: Pl., L., Q. idr., pecuniam argentario promittit Aebutius Ci.
2. argentāria -ae, f
a)(sc. fodīna) rudnik srebra: vectigalia magna instituit ex ferrariis argentariisque L.
b)(sc. taberna ali mensa) menjalnica, banka: Pl., argentariae, quae nunc novae appellantur, arsere L.; met.(sc. ars ali negotiatio) menjalništvo: arg. non ignobilis Ci., argentariam facere Ci. ali administrare Icti. opravljati menjalništvo, argentariam dissolvere Ci. opustiti menjalništvo, likvidirati.
3. argentārium -iī, n predalnik za srebro: Ulp. (Dig.).
cōnsortium -iī, n (cōnsors)
1. sodeležnost, združenost, skupnost, večinoma pren.: aliquem in consortium admittere Sen. ph.; z gen.: si in consortio, si in societate rei publicae esse licet L. biti udeležen, c. honestorum turpiumque Q., zmes čednosti in zlobe, rerum omnium Sen. ph., regni T., Iust. sovladarstvo, male eripi maritis consortia rerum secundarum adversarumque T. družice v radosti in žalosti; z inter: hoc consortium solum inter sapientes est Sen. ph.
2. occ. skupnost v imetju, zadruga: ab aliquo in consortium recipi Suet., si inter fratres voluntarium consortium initum fuerit Ulp. (Dig.).
mešanic|a [é] ženski spol (-e …) die Mischung; (zmes) das Gemenge, das Gemisch; vin: der Verschnitt; der Mischstoff; (kavna Kaffeemischung, jezikovna Sprachgemisch, narodov Völkergemisch, začimb Gewürzmischung, plinska Gasgemenge, surova Rohmischung)
mešanica radijskih postaj der Wellensalat
mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.
1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.
2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.
3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.
4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.
Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.
písan2 (-a -o) adj.
1. multicolore, variopinto, colorato; arlecchino:
pisan prt tovaglia arlecchino
2. pren. svariato, variegato, screziato:
pretepsti koga, da bo ves pisan bastonare uno di santa ragione
bot. pisana kopriva coleus (Coleus hybridis)
zool. pisana penica silvia (Sylvia)
pisan balonček rificolona
pisan marmor mischio
zool. pisana poljarica biacco (Coluber viridiflavus)
zool. pisana vitezovka ligeo (Lygaeus equestris)
pren. pisana zmes mosaico
zool. pisani kolojezičnik discoglosso (Discoglossus pictus)