Franja

cuello moški spol vrat; ovratnik; nabornica; nart

cuello blando mehak ovratnik
cuello de cisne labodji vrat
cuello de encaje čipkasti ovratnik
cuello de pieles krznen ovratnik
cuello tieso trd ovratnik
cuello vuelto dvojni ovralnik
erguir el cuello ošaben biti
gritar a voz en cuello na vse grlo vpiti
romper el cuello vrat zaviti, tilnik zlomiti
sacado de cuello bahav, domišljav

dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

armé jusqu'aux dents do zob oborožen
aux dents longues (figuré) brezobzirno
du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
brosse féminin à dents zobna ščetka
coup masculin de dent ugriz
mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
dents artificielles, fausses dents umetni zobje
dent canine, œillère podočnik
dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
dent de lait, de première dentition mlečni zob
dent de pivot nasajen (umeten) zob
dent prémolaire prednji kočnik
dent de sagesse modrostni zob
dent de seconde dentition, permanente stalen zob
dent à venin strupni zob, strupnik
aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
avoir la dent (familier) biti lačen
avoir la dent dure imeti strupen jezik
n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
se casser une dent zlomiti si zob
se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
extraire, arracher une dent izdreti zob
faire des dents dobivati zobe
se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
parler entre ses dents nerazločno govoriti
ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
se faire soigner les dents dati si urediti zobe
tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob

descosido v neredu; blebetav; neumen

descosido m razparan šiv; čvekač
reír como un descosido na vse grlo se smejati
gastar como un descosido čezmerno zapravljati
peor es lo roto que lo descosido rajši upogniti se kot zlomiti (se)

doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti

doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
doblar a palos pretepsti
le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
doblarse ukloniti se sili
antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti

effringō, starejše ecfringō, -ere -frēgī -frāctum (ex in frangere)

1. trans. razlomiti (razlamljati), razbi(ja)ti, siloma odpreti: O., Sen. tr., Stat., Suet., cardines foribus Pl., fores Pl., Ter., forīs Ci., ianua effracta, effractis valvis Ci., foribus effractis N. razbivši vrata, clausa effringere S., effracta cista H., effringere portam L., ianuam Petr. (in pren. ianuam Asiae Ci.), carcerem T., Capuae ludum Eutr.; pesn.: effracto cerebro V. z razbito glavo, prim. effringere crus S., manūs cruraque Fl. zlomiti; montes effracti Mart. menda = strme.

2. intr. prodreti (prodirati): hic fluctus vestras effringet in urbes Sil., euronotus ille, qui inter notum et eurum medius effringit Ap.

espinazo moški spol hrbtenica

doblar el espinazo upogniti tilnik, hlapčevsko popustiti
partir el espinazo tilnik zlomiti

Genick, das, (-/e/s, -e) tilnik; sich das Genick brechen zlomiti si vrat; figurativ doživeti polom; jemandem im Genick sitzen preganjati (koga)

gleženj samostalnik
(del noge) ▸ boka

golen samostalnik
1. (del noge) ▸ lábszárRano na goleni je treba umiti z milom pod tekočo mlačno vodo. ▸ A lábszársebet langyos folyóvíz alatt szappannal kell kimosni.

2. (kost) ▸ sípcsont, lábszárcsontS policijskim helikopterjem so morali v ljubljanski klinični center odpeljati smučarja z odprtim zlomom goleni. ▸ A nyílt sípcsonttörést szenvedett síelőt rendőrségi helikopterrel kellett a ljubljanai klinikai központba szállítani.

3. zoologija (del telesa žuželk) ▸ lábszár

guttur -uris, n, pri PL., NOV. FR., LUC. FR., VARR. AP. NON. m

1. grlo, golt(anec), grtanec, žrelo,
a) pri ljudeh: CELS., SEN. PH., P. VEG., amburebat gutturem PL., alicuius guttur frangere H. zlomiti komu tilnik, zaviti vrat, g. rumpere O. zadaviti, g. rumpere ferro O. grlo (vrat) prerezati, laqueo ligare guttura O. ali laqueo guttura frangere LUCAN., Satropaten directā in guttur hastā transfixit CU., guttur colluere IUV. zadre, g. turgidum VITR. ali tumidum g. IUV. debel vrat, golša, guttura PLIN. debeli vratovi = otekline na vratu; šalj.: obturat inferiorem gutturem PL. zadnjico, mrdo.
b) pri živalih: tria guttura pandens (Cerberus) V. žrela, atro gutture corvus CAT., spatiosus in guttura mergus O. dolgovrat(en), Medusaei vincire guttura monstri O., tumuerunt guttura (serpentis) O.; poseb. grlo kot ptičje glasilo: modicos tremulo fundere e gutture cantus CI. POËT., ovantes gutture corvi V., liquidum tenui gutture cantat avis O.; pa tudi = ptičji golžun, ptičja golša: COL.

2. meton. požrešno grlo, požrešnost: magni gutturis exemplum IUV.

Hals, der, (-es, Hälse) vrat; grlo (entzündeter vneto); im Halse [steckenbleiben] stecken bleiben: v grlu; aus vollem Halse na vse grlo, na ves glas; Fleischstück: vratina; bis an den Hals/bis zum Hals do vratu, do grla; Hals über den Hals do ušes; um den Hals (fallen) (pasti) okoli vratu; am Hals hängen: okoli vratu; Hals über Kopf na vrat na nos; den Hals umdrehen zaviti vrat (komu/čemu); auf dem Halse haben/liegen imeti na grbi/vratu; sich etwas vom Halse schaffen znebiti se (česa), otresti se (česa); jemanden vom Halse halten ne spravljati (koga) na vrat; zum Halse heraushängen : es hängt mir ... čez glavo mi je, dosti mi je (česa); jemanden den Hals kosten plačati z glavo; einen Hals haben biti jezen; sich den Hals brechen zlomiti si vrat ( tudi figurativ )

Herz, das, (-ens, -en) srce; figurativ srce, duša, (Zentrum) osrčje; beim Salat: srček; bei Karten: srce; das Herz brechen zlomiti srce; im Herzen v srcu, (im Zentrum) v osrčju; aufs Herz na srce; leichten/schweren Herzens z lahkim/težkim srcem; ein reines Herz čisto srce; sein Herz ausschütten potožiti se; seinem Herzen Luft machen dati si duška; sich ein Herz fassen okorajžiti se; am Herzen na srcu; am Herzen liegen biti pri srcu; am Herzen operieren operirati na srcu/srce; ans Herz greifen iti do srca; ans Herz legen položiti na srce; ans Herz gewachsen sein biti pri srcu; auf Herz und Nieren prüfen temeljito preizkusiti; etwas auf dem Herzen haben ležati na srcu (X mu leži na srcu); im tiefsten Herzen globoko v srcu; nach meinem Herzen meni po duši; nicht übers Herz bringen ne imeti srca, da bi; von Herzen od srca, srčno; vom Herz haben stresti si z duše; von Herzen kommen priti od srca; zu Herzen gehen iti do srca; sich zu Herzen nehmen gnati si k srcu; ein Herz und eine Seele sein biti ena duša v dveh telesih; das Herz auf dem rechten Fleck srce na pravem mestu; das Herz in der Hand srce na dlani; ihm fiel das Herz in die Hosen srce mu je padlo v hlače; Hängendes Herz Pflanzenkunde srčki

hrbtenic|a ženski spol (-e …) das Rückgrat (tudi figurativno), anatomija die Wirbelsäule; pomorstvo das Kielschwein
figurativno brez hrbtenice ohne Rückgrat, rückgratlos
biti brez hrbtenice keinen Halt haben
medicina deformacija hrbtenice die Rückgratverkrümmung
figurativno zlomiti hrbtenico das Rückgrat brechen

hrbteníca (-e) f

1. anat. spina dorsale; spina, colonna vertebrale:
upogniti, vzravnati hrbtenico curvare, drizzare la spina dorsale

2. pren. spina dorsale:
črna metalurgija je hrbtenica industrializacije la siderurgia è la spina dorsale dell'industrializzazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
navt. ladijska hrbtenica paramezzale
med. deformacija hrbtenice scoliosi
pren. človek brez hrbtenice uomo senza spina dorsale
pren. zlomiti hrbtenico piegare la volontà di qcn., costringere qcn. a piegarsi, a cedere

humo moški spol dim; para: ničemurnost. puhlost

a humo de pajas lahkomiselno
desaparacer como el humo izginiti kot kafra
¡eche V. humo! to je izgubljen trud!
la supa está echando humo juha se kadi
hacer humo kaditi se
hacer la del humo popihati jo
allí no hará humo tam ne bo ostal dolgo
irse en humo propasti, izjaloviti se
¡la del humo! konec je s tem
humos pl dim iz peči
(re)bajarle a uno los humos komu ponos zlomiti
vender humos bahati se, napihovati se

ključnica samostalnik
(kost) ▸ kulcscsontPred dobrim tednom sem imela prometno nesrečo, pri kateri sem si zlomila ključnico, roko in nekaj reber. ▸ Egy hete autóbalesetem volt, és eltörtem a kulcscsontomat, a karomat és néhány bordámat.

koléno anatomija knee; (reke, ceste, poti) bend; tehnika angle; vojska salient; (rod, poreklo) descent, origin, generation, stock, lineage, family, race, birth, house

do kolen knee-deep, knee-high
do kolen globoko v knee-deep in
klečé na kolénih on bended knees
bratranec v prvem (drugem) kolénu cousin once (twice) removed
hlače do kolén kneebreeches pl
nogavice do kolén knee-length stockings pl
pregibanje koléna genuflection
vnetje koléna gonitis
zaščitni ovoj za koléno kneecap, kneepad, knee-guard
šibak v kolénih weak-kneed
biti na kolénih to be on one's knees
odrgniti si koléna to graze (ali to skin) one's knees
na kolénih prositi za kaj to beg for something on one's bended knees
prositi koga na kolénih to implore (ali to supplicate) someone on bended knee
iti, spustiti se, pasti na koléna to go down (ali to fall) on one's knees (pred kom before someone)
ne pride mu niti do kolén (figurativno) he can't hold a candle to him, pogovorno he's not a patch on him
spraviti koga na koléna to force someone to his knees; to bring someone (down) to his knees
po kolénih se udariti to slap one's knees
upogniti koléno to bend the knee
koléna se mu tresejo (figurativno) he shakes in his shoes
zlomiti kaj na (svojih) kolénih to break something on one's knees
suniti s kolénom to knee

lance¹ [la:ns] samostalnik
kopje, sulica, harpuna; kopjanik, kopjenosec

to break a lance with s.o. znanstveno se prepirati s kom; figurativno zlomiti sulico
to break a lance for (ali on behalf of) s.o. potegniti se za koga, braniti koga
free lance svoboden politik, svoboden novinar; plačan vojak

lična kost stalna zveza
anatomija (kost) ▸ arccsont, járomcsontSopomenke: ličnica

ličnica samostalnik
1. anatomija (kost) ▸ arccsont, járomcsontSopomenke: lična kost

2. (v kulinariki) ▸ pofaMed glavnimi jedmi kraljujejo goveja ličnica, jagnjetina in brancin. ▸ A főételek között a marhapofa, a bárány és a farkassügér az uralkodó.